Glasba tega skladatelja je najboljša za učenje

Jan Nebec
-
0
Glasba tega skladatelja je najboljša za učenje

Če si se kdaj poskusil učiti v popolni tišini in ti ni šlo, nisi edini. Raziskave kažejo, da glasba pri nekaterih ljudeh dejansko izboljša koncentracijo, pri drugih pa jo lahko celo poslabša. V eni izmed študij so udeleženci dosegali različne rezultate glede na to, ali so delali v tišini ali ob glasbi, kar pomeni, da ni univerzalnega pravila.

Bolj zanimivo pa je nekaj drugega: ni toliko pomembno, ali glasbo poslušaš, ampak kakšno glasbo poslušaš. Tukaj začnemo zgodbo o Mozartu.

Mozart ni čudež, ampak nekaj vendarle deluje

Wolfgang Amadeus Mozart je postal skoraj mit v svetu učenja. Raziskava v devetdesetih letih je pokazala, da so ljudje po poslušanju njegove sonate K. 448 dosegli boljše rezultate pri nalogah prostorskega razmišljanja. Ta učinek so poimenovali »Mozartov učinek«.

Ampak realnost je manj spektakularna. Učinek ni trajen in ne pomeni, da boš zaradi Mozarta postal pametnejši. Gre za kratkotrajen dvig zbranosti in mentalne budnosti. Nekatere novejše razlage poudarjajo, da glasba vpliva predvsem prek mehanizmov razpoloženja in stopnje vzburjenosti možganov, ne neposredno na inteligenco.

Preprosto povedano: če te glasba rahlo »zbudi«, boš nekaj časa bolj zbran.

Zakaj ravno Mozart?

Mozartova glasba ima nekaj zanimivih lastnosti. Je dovolj urejena in predvidljiva, da ne zahteva tvoje pozornosti, hkrati pa ni dolgočasna. Nekateri raziskovalci so celo ugotovili, da njegova glasba aktivira več različnih delov možganov hkrati, od področij za sluh do tistih za spomin in pozornost.

To ustvari nekakšno ravnovesje: nisi v popolni tišini, ampak tudi nisi bombardiran z informacijami.

Ni samo Mozart: kdo še deluje?

Čeprav se največ govori o Mozartu, ni edini, ki pomaga pri učenju. V eni izmed raziskav so študenti, ki so poslušali klasično glasbo različnih skladateljev, na testih dosegali boljše rezultate kot tisti brez glasbe.

Med najbolj pogosto omenjenimi so:

  • Ludwig van Beethoven – še posebej počasnejši stavki, ki ustvarijo stabilen ritem
  • Johann Sebastian Bach – zaradi ponavljajočih se struktur, ki lahko pomagajo pri osredotočenosti
  • Frédéric Chopin – klavirska dela, ki so dovolj mehka, da ne motijo

Zanimivo je, da raziskave kažejo še nekaj: glasba, ki ti je všeč, pogosto deluje bolje kot glasba, ki je ne poznaš. V eni študiji so udeleženci dosegali boljše rezultate prav ob glasbi, ki jim je bila prijetna.

Kdaj glasba pomaga in kdaj ne?

Tu pride pomemben obrat. Glasba ni vedno dobra ideja.

Če bereš zahtevno snov ali si moraš zapomniti veliko besedila, te lahko glasba z besedilom hitro zmoti. Možgani začnejo »poslušati« besede, namesto da bi sledili tvojemu učenju.

Zato je instrumentalna glasba pogosto varnejša izbira. Deluje kot ozadje, ne kot tekmec za tvojo pozornost.

Morda je najbolj zanimivo to, da razprava o Mozartovi glasbi razkriva nekaj širšega. Ne iščemo več samo metod učenja, ampak tudi načine, kako se umiriti, da sploh lahko začnemo razmišljati.

Glasba tu deluje kot nekakšen filter. Odstrani del kaosa in ustvari občutek reda. Ravno to in ne čudežni »Mozartov učinek« je verjetno njen največji prispevek.

Torej, kaj poslušati?

Če želiš nekaj konkretnega:

  • začni z Mozartom, če želiš nevtralno in urejeno ozadje
  • preizkusi Bacha, če ti ustreza nekaj bolj kompleksnega
  • izberi Chopina ali Beethovna, če želiš nekaj dinamičnega, a še vedno dovolj umirjenega

Na koncu pa velja preprosto pravilo: najboljša glasba za učenje je tista, ki te ne moti. Včasih to pomeni tudi tišino.

Kje je resnična težava študentskega s.p.-ja?

Žiga Kastelic
-
0
Kje je resnična težava študentskega s.p.-ja?

V zadnjih mesecih je idejo študentskega s.p.ja največkrat omenila parlamentarna stranka NSi. Ob vidnem rezultatu na državnozborskih volitvah, je pogovor o takem načinu dela prešel »predvolilne obljube« in postal možnost. A z njo se, vsaj v celoti, ne strinjajo vsi.

Študentska organizacija Slovenije zadržana do predloga

»Na Študentski organizaciji Slovenije podpiramo pobude za spodbujanje podjetništva med mladimi, hkrati pa ostro nasprotujemo spremembam zakonodaje na področju študentov brez našega sodelovanja,« so jasni pri Študentski organizaciji Slovenije.

Predlog poslancev t. i. trojčka po njihovem mnenju predstavlja tveganje za poslabšanje socialnega položaja študentov, saj zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša potencialne negativne posledice.

Čeprav po eno strani pozdravljajo pobude, ki mladim v izobraževanju pomagajo pri začetku podjetniške poti, ob tem poudarjajo, da lahko posamezniki z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, ob tem pa ohranjajo večino pravic iz statusa študenta.

Prav tako imajo študenti možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo, preko katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo študentske pravice.

Študentski s.p. – NSi vložila zakon o študentskem espeju, kjer bi ta ohranil študentske pravice

Brez študentov ne more biti pogovora o študentih

»Kljub temu smo do konkretnega predloga zadržani. Opozarjamo, da na trgu dela številni s.p.-ji predstavljajo obvod delovnopravne zakonodaje in nadomeščajo redne zaposlitve, kar zmanjšuje socialno varnost posameznikov in negativno vpliva tudi na javne finance. Prenos takšnih pomanjkljivosti na študentsko populacijo bi lahko dodatno ogrozil mlade v izobraževanju. Skrbi nas, da bi delodajalci od študentov zahtevali odpiranje s.p.-jev, s čimer bi se njihova socialna varnost še poslabšala,« so izpostavili.

»Menimo, da bi se pomanjkljivim rešitvam lahko izognili, če bi bili vključeni v pripravo zakonodaje,« so dodali z idejo, ki je že leta in leta v ospredju. Da so študenti vključeni, ko je govora o študentih. To poudarja tudi predsednik Lovro Čeh Brežnik. Sam pravi, da so pobude za razvoj študentskega podjetništva sicer dobronamerne in usmerjene v krepitev inovativnosti ter podjetnosti mladih, vendar lahko ukrepi brez sodelovanja z mladimi povzročijo več škode kot koristi.

Zato zagovarjajo načelo: »Nič o mladih brez mladih!«

Na voljo štipendije v višini 3.600 evrov za študente te univerze

Žiga Kastelic
-
0
Na voljo štipendije v višini 3.600 evrov za študente te univerze
Objavljen je Razpis za dodelitev štipendij iz Štipendijskega sklada Univerze v Novi Gorici za študijsko leto 2026/2027.

Univerza v Novi Gorici dodeljuje štipendije za programe

Za štipendije je na voljo 194.400 evrov. Izbrani štipendist začne štipendijo prejemati v študijskem letu 2026/2027 in jo, ob izpolnjevanju pogojev, lahko prejema do zaključka študija.
Štipendije so na voljo za študijske programe:
  • Magistrski študijski program Okolje
  • Magistrski študijski program Fizika in astrofizika
  • Magistrski študijski program Znanost o materialih
  • Magistrski študijski program Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja
  • Magistrski študijski program Vinogradništvo in vinarstvo
  • Magistrski študijski program Medijske umetnosti in prakse

Štipendije za študijsko leto 2026/2027 znašajo 3.600 EUR za vsako leto študija, do izteka izobraževalnega programa.

V primeru prekinitve študija iz upravičenih razlogov (kot npr. zaradi mirovanja statusa študenta zaradi materinstva ali daljše bolezni) se štipendija ne izplačuje in nastopi mirovanje štipendijskega razmerja.

Izplačevanje preostanka štipendije se nadaljuje po prenehanju mirovanja statusa študenta. Študentje ne morejo prejemati štipendije v letu, ko ponavljajo letnik ali imajo podaljšan status študenta iz upravičenih razlogov ali v obdobju 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra.

Prijave zbirajo do vključno 5. junija 2026 do 12. ure.

Več informacij o štipendiji.

Huawei Watch Ultimate 2 zagotovi natančnost na igrišču za golf

Huawei
-
0
Huawei Watch Ultimate 2 zagotovi natančnost na igrišču za golf

Huawei Watch Ultimate 2 nadgrajuje izkušnjo igranja golfa in prinaša večjo natančnost na igrišču.

Golf je šport, kjer šteje vsak detajl, a igralcem pogosto primanjkuje dostopnih in praktičnih orodij za spremljanje ter analizo njihove učinkovitosti. Profesionalne naprave, kot so monitorji za merjenje udarcev in simulatorji, sicer dajejo izjemno natančne podatke, vendar so za vsakodnevno uporabo predrage. Zato večina golfistov še vedno temelji na lastnih občutkih in izkušnjah, ko ocenjujejo igro ter načrtujejo strategijo med treningi in tekmovanji.

Huawei s pametno uro Huawei Watch Ultimate 2 uvaja pomemben napredek na področju spremljanja golfa, saj napredno obdelavo podatkov prinaša neposredno na zapestje. Uporabnikom ponuja natančen vpogled v vsak zamah, kar bistveno pripomore k izboljšanju treninga in same igre.

Osebna baza podatkov o palicah na vadbišču

Pri vadbi se presoja pravilnosti gibov pogosto opira na občutek, kar otežuje natančno izboljševanje tehnike. Nadgrajeni način »Driving Range« na pametni uri Huawei Watch Ultimate 2 ta izziv učinkovito rešuje, saj zajema širok nabor podatkov, med drugim čas zamaha nazaj in naprej, hitrost ter tempo zamaha. Poleg tega spremlja obseg zamaha in ravnine za različne palice, kar analizi doda povsem novo raven natančnosti.

Uporabniki lahko na pametnem telefonu vnaprej nastavijo najljubše palice in med vadbo preprosto preklapljajo med njimi. Ura za vsako palico beleži celovit nabor podatkov, s čimer občutek o uspešnosti zamaha pretvori v merljive kazalnike. Takšen pristop omogoča jasno prepoznavanje odstopanj v tehniki ter vzpostavitev trdne, podatkovno podprte osnove za nadaljnjo analizo. Vadba tako postane bolj strukturirana, ciljno usmerjena in učinkovita.

Pametni taktični spremljevalec na igrišču

Resnični preizkus vsakega golfista se zgodi na igrišču, kjer odločajo strategija, natančnost in pravilne odločitve. Huawei Watch Ultimate 2 deluje v vlogi pametnega taktičnega pomočnika, ki igralcem pomaga sprejemati samozavestne odločitve na podlagi podatkov v realnem času.

Poleg ključnih informacij, kot so razdalja do zelenice, pregled nad ovirami, razdalja zadnjega udarca in priporočila za izbiro palice, način »Course« prinaša tudi funkcijo prilagodljive zastavice. Ta omogoča nastavitev natančnega položaja zastavice, kar zagotavlja še bolj precizno merjenje razdalje in boljše strateško načrtovanje. Hkrati ura prikazuje tudi naklone zelenice, kar olajša vizualizacijo ter odločanje pri udarcih. Na ta način postane oblikovanje strategije bistveno enostavnejše in bolj zanesljivo.

Analiza podatkov po zaključeni igri

Analiza igre po zaključku je enako pomembna kot sama izvedba. Pregled uspešnosti neposredno na zapestju je izveden s pomočjo večbarvne kartice rezultatov za vseh 18 lukenj na okvirju ure Huawei Watch Ultimate 2. Barvne oznake jasno prikazujejo različne ravni uspešnosti za hiter in pregleden vpogled v igro. Uporabniki lahko preprosto ocenijo svojo uspešnost ter zajete trenutke delijo s prijatelji.

Pomembna nadgradnja je tudi dostop do več kot 17.000 zemljevidov golfskih igrišč v visoki ločljivosti po vsem svetu, skupaj z možnostjo prilagajanja povečave. V kombinaciji z drugimi funkcijami, na primer predlogi za izbiro palice in natančno merjenje razdalje do cilja, ura nudi celovito, zanesljivo in pametno podporo skozi celoten proces igranja – od treninga do tekmovanja ter od sprotnega odločanja do analize po igri.

Zelena različica pametne ure Huawei Watch Ultimate 2 je v Sloveniji na voljo po priporočeni ceni 999,99 €, ob nakupu pa uporabniki prejmejo tudi brezžične slušalke Huawei FreeBuds Pro 4. Ura je združljiva z napravami Android in iOS, kar omogoča široko uporabnost. Poleg tega golfistom na igrišču ni več treba nositi denarnice, saj podpira brezstično plačevanje prek rešitve Curve Pay. To funkcionalnost ima še ura za tekače Huawei Watch GT Runner 2 ter nekateri drugi modeli. Ob nakupu ure Huawei ste upravičeni tudi do treh mesecev brezplačne uporabe storitve Huawei Health+.

 

Kako nastane dizel gorivo?

A. S.
-
0
Kako nastane dizel gorivo?

Dizel je ena tistih stvari, ki jih večina ljudi uporablja brez posebnega razmisleka. Avto deluje, motor brni, kilometri se nabirajo. Na črpalki izberemo pravo pištolo, natočimo in odpeljemo naprej. Redko pa se ustavimo pri vprašanju, kaj je pravzaprav tekočina, ki poganja vsa ta potovanja. Kako nastane dizel in zakaj je takšen, kot je?

Čeprav se zdi, da gre za izdelek sodobne industrije, ima dizel presenetljivo dolgo zgodbo. Njegovi začetki segajo daleč nazaj, v čas, ko še ni bilo ne cest ne motorjev, temveč le morja, mikroorganizmi in zelo veliko potrpljenja narave.

Gorivo nastaja milijone let

Na dnu pradavnih morij so se skozi milijone let nalagali ostanki alg, planktona in drobnih organizmov. Ko so umrli, so se pogreznili na morsko dno, kjer so jih prekrile vedno nove plasti sedimentov. Ker tam ni bilo kisika, razpad ni potekal običajno.

Pod vplivom visokega tlaka in temperature se je organska snov postopoma preoblikovala v snov, ki jo danes poznamo kot surova nafta. Gre za gosto mešanico različnih ogljikovodikov, shranjeno globoko pod zemeljskim površjem. Nastajala je tako dolgo, da bi se ob njej zdela vsaka človeška potrpežljivost povsem nepomembna.

Crawler excavators silhouette are digging the soil in the construction site. on sunset background
Foto: Anucha Ruenin iz iStock

Od nafte do dizla

Ko surovo nafto načrpajo, je še neuporabna. Zato jo pošljejo v rafinerije, kjer jo segrevajo v velikih destilacijskih stolpih. Različne snovi v nafti izhlapevajo pri različnih temperaturah, kar omogoča njihovo ločevanje.

Dizel nastane v srednjem temperaturnem območju. Ni tako lahek kot bencin in ne tako težek kot kurilno olje. Prav ta uravnoteženost mu daje lastnosti, zaradi katerih je primeren za motorje, ki temeljijo na tlaku in visoki temperaturi.

Unrecognizable male putting fuel dispenser in tank while refueling vehicle on self service gas station. High quality photo
Foto: Guillem de Balanzo iz iStock

Zakaj dizel tako značilno diši?

Vonj dizla je nekaj, kar skoraj vsak prepozna takoj. Ni prijeten v klasičnem smislu, a je zelo izrazit in težko zamenljiv z drugimi gorivi. Razlog tiči v njegovi kemični sestavi.

Dizel vsebuje večje in težje molekule ogljikovodikov kot bencin. Te molekule počasneje izhlapevajo, zato vonj ni tako oster, temveč bolj globok, masten in obstojen. Ko dizel zgoreva, nastajajo tudi specifični stranski produkti, ki dodatno prispevajo k prepoznavnemu vonju.

Poleg tega dizel pogosto vsebuje dodatke, ki izboljšujejo mazanje, zgorevanje ali obstojnost goriva. Tudi ti vplivajo na končni vonj. In zato ima dizel tisti značilni pridih industrije, strojev in dolgih poti, ki se zažre v spomin hitreje, kot bi si morda želeli.

Moč brez iskre

Za razliko od bencina dizel v motorju ne potrebuje iskre. Vžge se zaradi močnega stiskanja zraka, ki dvigne temperaturo dovolj visoko, da se gorivo samodejno vname. Ta način zgorevanja omogoča večji izkoristek energije in bolj enakomerno delovanje motorja.

Kje na svetu teče največ dizla?

Če bi sledili toku dizla po svetu, bi hitro ugotovili, da se ne ustavlja pri osebnih avtomobilih. Največje količine dizla se porabijo tam, kjer se svet dobesedno premika: ena največjih črpališč in porabnikov dizla niso klasične bencinske črpalke, temveč ogromna logistična vozlišča.

Pristanišča, kot so Rotterdam, Singapur in Houston, vsak dan oskrbujejo ladje, tovornjake in industrijske sisteme z enormnimi količinami dizelskega goriva. Prav tako so med največjimi porabniki dizla rudniki, gradbišča in železniški sistemi v državah, kot so ZDA, Kitajska in Avstralija. Tam dizel poganja težke stroje, lokomotive in generatorje, pogosto daleč od mest in električnih omrežij.

Dizel tako ni le gorivo za ceste. Je energija, ki poganja svetovno trgovino, infrastrukturo in vsakodnevno delovanje sodobne družbe.

Fuel gas price hit new high record. Gasoline global cost rising concept.
Foto: coffeekai iz iStock

Je več kot le gorivo

Dizel ni le tekočina v rezervoarju. Je rezultat naravnih procesov, ki so trajali milijone let, in tehnološkega znanja, ki jih je znalo izkoristiti. Njegova zgodba nas opomni, da ima marsikaj, kar danes jemljemo za samoumevno, presenetljivo globoke korenine.

In čeprav prihodnost vse bolj išče alternativne vire energije, ostaja dizel dober primer, kako narava in človek skupaj ustvarita nekaj, kar poganja svet.

Ljubljana bo naslednje leto gostila osrednji dogodek evropskih univerz

Žiga Kastelic
-
0
Ljubljana bo naslednje leto gostila osrednji dogodek evropskih univerz

Rektorska konferenca Republike Slovenije bo na ljubljanski univerzi gostila Letno konferenco in Generalno skupščino Evropske univerzitetne zveze.

Osredni dogodek največjega evropskega univerzitetnega združenja bo potekal 15. in 16. aprila 2027.

Evropska univerzitetna zveza z osrednjim dogodkom v Ljubljani

Ta združuje več kot 900 institucij iz 48 držav, vsako leto pa pritegne med 400 in 500 udeležencev, med katerimi je nekaj sto rektorjev evropskih univerz.

Gostiteljstvo je bilo uradno razglašeno na letošnji konferenci v Carigradu, kjer je gostitelja in lokacijo predstavil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Evropska univerzitetna zveza je ključna pri povezovanju evropskega visokošolskega prostora in pomembno vpliva na politike Evropske unije na področju visokega šolstva, raziskav in inovacij.

Pomen Evropske univerzitetne zveze v svetu

Združuje univerze in nacionalne rektorske konference ter druge univerzitetne mreže iz celotne Evrope (ne le EU), pripravlja smernice za različna področja univerzitetnega delovanja, kot so odprta znanost, kakovost v visokem šolstvu, raziskovalna varnost in številna druga področja, izvaja mednarodne evalvacije univerz ter usposabljanja za vodstvene kadre v akademskem svetu.

Poleg tega nudi strokovno podporo, spodbuja izmenjavo dobrih praks ter rezultate svojega dela deli prek konferenc, seminarjev, spletnih strani in publikacij, ter se odziva na aktualne razmere v visokem šolstvu v različnih državah.

EUA je bila tudi pobudnica ustanovitve in je aktivna članica globalnega foruma univerzitetnih zvez (GUAF), ki od leta 2021 povezuje univerze iz celega sveta.

Uspešna kandidatura za organizacijo osrednjega dogodka EUA predstavlja pomembno priznanje za slovenske univerze in za Univerzo v Ljubljani. Gostitelju prinaša krepitev ugleda in mednarodne prepoznavnosti, širjenje strateških povezav ter večji vpliv na evropske razprave o razvoju visokega šolstva.

Dogodek bo hkrati priložnost za predstavitev dobrih praks, inovacij in strateških usmeritev slovenske akademske skupnosti ter dostop do najnovejših trendov, analiz in priporočil EUA, ki podpirajo strateško načrtovanje delovanja visokošolskih ustanov.

Kako nizek bi moral biti krvni tlak?

Špela Bošnjak
-
0
Kako nizek bi moral biti krvni tlak?

Visok krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so vodilni vzrok smrti v razvitem svetu. Dolga leta so zdravniki tehtali, kako nizko naj znižujejo krvni tlak, saj lahko preveč agresivno zdravljenje vodi do neželenih učinkov. Nova raziskava pa kaže, da bi lahko bolj intenzivno zniževanje krvnega tlaka prineslo več koristi, kot so domnevali doslej.

Nižje ciljne vrednosti prinašajo več koristi

Raziskovalci so za oceno učinkov uporabili podatke iz več velikih študij, med drugim iz znane raziskave SPRINT, ter nacionalnih baz podatkov, kot je NHANES. Na podlagi teh podatkov so izdelali model, ki je simuliral dolgoročne zdravstvene izide pri različnih ciljih zdravljenja: pod 140, pod 130 in pod 120 mm Hg. Tak pristop omogoča boljši vpogled v dolgoročne posledice različnih terapevtskih strategij.

Rezultati so pokazali, da so imeli bolniki, pri katerih so ciljali na vrednosti pod 120 mm Hg, manj srčno-žilnih dogodkov kot tisti z višjimi ciljnimi vrednostmi. To vključuje zmanjšanje tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje. »Naše ugotovitve kažejo, da intenzivni cilj pod 120 mm Hg prepreči več srčno-žilnih dogodkov in ima dobro razmerje med stroški in koristmi,« je pojasnila vodilna avtorica raziskave Karen Smith.

Senior couple measure theire blood preassure
Foto: perinjo iz iStock

Tveganja intenzivnega zdravljenja

Kljub pozitivnim učinkom pa bolj agresivno zniževanje krvnega tlaka ni brez tveganj. Raziskovalci so ugotovili, da so bolniki pogosteje doživljali neželene učinke, kot so omotica, padci, poškodbe ledvic, prenizek krvni tlak (hipotenzija) in upočasnjen srčni utrip. Takšni zapleti so lahko še posebej problematični pri starejših bolnikih.

To pomeni, da takšen pristop ni primeren za vse bolnike. »Intenzivno zdravljenje ne bo optimalno za vse bolnike,« opozarja Smithova.

»Bolniki in zdravniki morajo skupaj določiti ustrezno intenzivnost zdravljenja glede na posameznikove potrebe in želje.« Prav zato sodobne smernice vse bolj poudarjajo individualizirano zdravljenje.

Stroški in učinkovitost zdravljenja

Intenzivnejše zdravljenje pomeni več zdravil in pogostejše spremljanje, kar povečuje stroške zdravstvenega sistema. Vendar pa raziskava kaže, da so ti stroški upravičeni glede na pridobljene zdravstvene koristi.

Ocenjeni strošek je znašal približno 42 tisoč dolarjev na pridobljeno leto kakovostnega življenja, kar se v medicini šteje za stroškovno učinkovito. To pomeni, da bi lahko širša uporaba takšnega pristopa dolgoročno zmanjšala število hudih zapletov in s tem tudi skupne stroške zdravljenja.

Asian woman patient visit and consult health problem with young doctor. Attractive therapist practitioner work to explain diagnosis in office hospital to give treatment to sick girl during appointmen
Foto: Kiwis iz iStock

Kaj to pomeni za bolnike?

Nova spoznanja nakazujejo, da bi lahko bolj agresivno zniževanje krvnega tlaka pomembno izboljšalo zdravje populacije, zlasti pri ljudeh z visokim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Hkrati pa poudarjajo, da univerzalni pristop ni primeren za vse.

Ključno ostaja sodelovanje med bolnikom in zdravnikom ter upoštevanje individualnih dejavnikov, kot so starost, splošno zdravstveno stanje in odziv na zdravila. Takšen prilagojen pristop omogoča, da se koristi zdravljenja čim bolje izkoristijo, hkrati pa zmanjšajo morebitna tveganja.

Nova mladinska podnebna delegatka je Meta Štuhec

Žiga Kastelic
-
0
Nova mladinska podnebna delegatka je Meta Štuhec

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije izbralo novo mladinsko podnebno delegatko.

To je postala Meta Štuhec, ki bo v prihajajočem mandatu z začetkom v maju zastopala mlade na področju podnebnih tem in krepila njihovo vlogo pri podnebnem odločanju.

Kaj počne mladinski podnebni delegat? S svojim poslanstvom predstavlja glas mladih na področju podnebnih politik ter prispeva k njihovemu aktivnemu vključevanju v procese odločanja. V okviru mandata organizira mladinske posvete na temo podnebnih politik, sodeluje v delegaciji MOPE na mednarodnih podnebnih pogajanjih, med drugimi tudi COP, ter ozavešča mlade o podnebnih izzivih in priložnostih za ukrepanje.

Mandat Mete Štuhec se začenja v maju

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije izbralo novo mladinsko podnebno delegatko Meto Štuhec, ki bo z mandatom nastopila maja 2026. V času enoletnega mandata bo zastopala mlade na področju podnebnih tem ter prispevala k večji vključenosti mladih v podnebne politike.

Meta Štuhec ima izkušnje z razvojem inovativnih rešitev, tudi na področju uporabe umetne inteligence za spremljanje zakonodajnih sprememb, ter z javnim nastopanjem, moderiranjem in pripravo vsebin za različne deležnike. Njeno delo združuje analitičen pristop, strateško komuniciranje in učinkovito koordinacijo projektov. Posebno pozornost namenja družbenim izzivom, ki zadevajo mlade, kot so stanovanjska problematika, rast življenjskih stroškov in podnebne spremembe, pri čemer jo k aktivnemu delovanju spodbuja želja po iskanju konkretnih rešitev.

Prednostne usmeritve in cilji mandata

V času mandata si bo Meta Štuhec prizadevala za krepitev zaupanja mladih v prihodnost ter za spodbujanje aktivnega pristopa k reševanju podnebnih izzivov. Pri svojem delu bo izhajala iz potrebe po prilagajanju na hitro spreminjajoče se razmere ter poudarjala pomen inovativnega razmišljanja, jasne vizije in sodelovanja.

Eden ključnih ciljev njenega mandata je povečati prepoznavnost in dostopnost funkcije mladinske podnebne delegatke ter okrepiti vključevanje mladih v procese odločanja. Pri tem bo pomembno transparentno obveščanje o njenem delu, ustvarjanje priložnosti za izražanje mnenj mladih ter sodelovanje z institucijami in na družbenih omrežjih. Funkcijo razume kot dvosmeren proces – kot prenos stališč mladih odločevalcem ter hkrati približevanje podnebnih politik in procesov širši javnosti.

Reportaža: Ivo Rocks 7.0 – glamurozen dobrodelni rock

Janko Šali
-
0
Reportaža: Ivo Rocks 7.0 – glamurozen dobrodelni rock

V Odiseji se je odvil glamurozen dobrodelni rock spektakel Ivo Rocks 7.0. Dogodek je potekal v čast okrogli sedemdesetletnici Iva Boscarola, slavnega slovenskega izumitelja in podjetnika.

Da spomnimo, Ivo Boscarol je ustanovitelj podjetja Pipistrel, ki je svetovno priznan proizvajalec jadralnih letal. Je izumitelj in uspešen poslovnež, predvsem pa človek velikih idej in še večjega srca.

Za praznovanje svojega rojstnega dne si je umislil celovečerni dobrodelni rock spektakel, na katerem je nastopilo kar 70 glasbenikov, velika imena slovenske glasbene scene in tudi mlajši, manj poznani izvajalci.
Šesturni dogodek sta otvorili De Liri s priredbami slovenskih rock pesmi ob harfi in virtuoznem petju. Po tem pa je sledila velika otvoritev dogodka z Markom Soršakom – Sokijem na čelu. Medtem ko je stoje igral bobne, ga je spremljalo trideset učencev bobnarjev razvrščenih po galeriji. Tematiki primerno, je bila prva pesem We will rock you.
Skupaj z učenci in spremljevalnim bendom The Rocktors so odigrali še dve ali tri prepoznavne pesmi iz 70-ih. Sledila so 90-ta in priredbe Nirvane, Pearl Jama in podobnih.
Ko smo se ogreli ob glasnih zvokih kitar in odličnem petju Darka Axl Jonesa, je idejni vodja in povezovalec programa Soki na oder povabil slavljenca Iva Boscarola v družbi Tomaža Domiclja.
Gospoda sta stara kamerada, spoznala sta se na glasbenem festivalu Bum leta 1972. Na odru sta imela krajši pogovor, kjer smo izvedeli marsikaj zanimivega. Da sta bila sodelavca pri Radiu Študent, da sta osebno spoznala Pink Floyde, da je bil Domicelj glasbeni urednik pri slavnem BBC in da je Boscarol poleg vsega ostalega tudi odličen fotograf. V lastnem stilu je Tomaž Domicelj zaključil: »V Ameriki se je rodil rock'n'roll, v Ajdovščini pa Boscarol.«
Tomaž Domicelj je po tem odigral svojo pesem Letnik '48 na nekoliko pretihi kitari in preveč glasnem mikrofonu. Sledile so mnoge glasbene točke, slišali smo Aleša Pelhana na akustiki, Grega Skočir je odpel nekaj svojih, Hamer so predstavili videospot, v katerem nastopa tudi Ivo.
Katarina Sanabor, pevka pri Tabu, je odpela sarkastično feministično himno Just a girl. 

A glasba še ni vse …

Medtem vsem tem smo se vedno bolj zavedali, da je Odiseja res odlično prizorišče. Spodnji del deluje manjši kot je v resnici, iz balkona pa vodita kar dve terasi. Zvočni sistem je na najvišjem nivoju, ogromen odrski LED zaslon je prav tako odlična pridobitev.
Poleg tega je bilo za poslušalce odlično poskrbljeno. Šankov je bilo dovolj, da nihče ni predolgo čakal na pijačo, kadilnice so bile kar tri. Za tiste, ki so po šestih urah težko stali, je bila odprta kinodvorana s prenosom v živo na velikem platnu. Za hrano je poskrbel McDonald's, ki je ponujal neomejeno omakic, ocvrtega piščanca in vegeterijanskih opcij ter sladic.
pevka
Pogled na oder iz kinodvorane

Ne pozabimo na dobrodelnost

Dogajanje se je spet prevesilo v nekoliko bolj ceremonialno. Na oder so prišli učenci OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne. Po glasbeni točki smo izvedeli, da bo zaslužek dobrodelnega koncerta porabljen za nabavo inštrumentov za OŠ Miroslava Vilharja.
Sledil je župan Ajdovščine, ki je Ivu osebno voščil vse najboljše pod žarometi.
Seveda pa nobeno praznovanje rojstnega dne ni popolno brez torte.
torta
Večer so dokončali Elvis Jackson, Miha Kralj in DeeJay Žgavc. Izstopal je Miha Kralj z aestralnim, ambientalnim, psihedeličnim elektronskim programom. V tem trenutku smo videli česa je zares sposoben največji LED zaslon v Sloveniji, ki visi prav v Odiseji.
Posebej gre omeniti še slovensko superband zasedbo, ki so odigrali nekaj pesmi Metallice. Sestavljajo jo Soki, Bor Zuljan, Jani Hace in Gregor Jančič.
Siti in polnih ušes dobre glasbe smo se pozno ponoči (ali pa zelo zgodaj zjutraj) vrnili domov vedoč, da rock v Sloveniji živi dalje. Bojda bo tudi Ivo Rocks postal tradicionalen dogodek.

Znano, če je vredno počakati do jutri! Nove cene goriv bodo razveselile …

Žiga Kastelic
-
0
Znano, če je vredno počakati do jutri! Nove cene goriv bodo razveselile …

Najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja bodo od jutri, 21. aprila 2026 do vključno torka 28. aprila 2026 znašale 1,605 evra za liter bencina, 1,736 evra za liter dizelskega goriva in 1,386 evra za liter kurilnega olja.

Občutno nižje dizel in kurilno olje, bencin ne toliko

Za liter NMB 95 bo, ob nespremenjeni trošarini, ki je določena na 0,47457 evra/liter na  bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest potrebno plačati 1,605 evra na liter (cena bencina pred spremembo 1,620 evra na liter), pri 50-ih litrih to znese 80,25 evra.

Liter dizla bo, ob trošarini, ki je določena na 0,33000 evra/liter na bencinskih servisih izven avtocest in hitrih cest v novem obdobju znašal 1,736 evra na liter (cena dizla pred spremembo 1, 822 evra na liter), kar pri 50-ih litrih znese 86,80 evra.

Za liter kurilnega olja bo, ob trošarini, ki je določena na 0,07875 evra/liter, v naslednjem obdobju potrebno plačati 1,386 evra na liter (cena kurilnega olja pred spremembo 1, 484 evra na liter). Pri naročeni količini 1.000 litrov kurilnega olja bo potrošnik tako plačal 1.386 evrov (brez prevoza). Če ne bi regulirali cen kurilnega olja in oprostili plačila okoljske dajatve, bi bilo po naši oceni potrebno odšteti okoli 1,591 evra na liter.

1...727374...2.165Stran 73 od 2.165