Suho krtačenje: trend, ki prebuja telo in kožo

A. S.
-
0
Suho krtačenje: trend, ki prebuja telo in kožo

Suho krtačenje, znano tudi kot dry brushing, je v zadnjih letih postalo ena najbolj omenjanih jutranjih rutin. Gre za preprost postopek, pri katerem s posebno krtačo drsite po suhi koži, še preden stopite pod prho. Brez vode, brez pilinga, le vi in krtača.

Osnovni namen je mehansko odstraniti odmrle kožne celice. A zagovorniki metode trdijo, da koristi segajo dlje od same gladke kože.

Kako se lotiti suhega krtačenja?

Pravilo številka ena: vedno na suhi koži in vedno pred tuširanjem. Ko je koža mokra, krtača ne spada na kožo.

Začnite pri stopalih ali dlaneh in se z dolgimi, nežnimi potegi pomikajte proti srcu. Smer je pomembna, saj naj bi tako podprli limfni obtok. Na trebuhu in sklepih lahko uporabljate krožne gibe, na hrbtu pa si pomagajte s krtačo z daljšim ročajem.

Posebno nežni bodite na področjih, kjer je koža tanjša, na primer na vratu ali notranji strani stegen. Če imate zelo občutljivo kožo, ekcem ali luskavico, se pred začetkom posvetujte z dermatologom.

Celoten postopek naj traja od tri do pet minut. Nato sledi tuširanje in obvezen nanos hranilne kreme ali olja, saj je koža po krtačenju bolj dovzetna za nego.

V katero smer krtačiti?

Kot smo že napisali: vedno proti srcu.

To pomeni, da začnete pri stopalih in se z dolgimi, enakomernimi potegi pomikate navzgor po nogah. Enako velja za roke, od dlani proti ramenom. Namen takšne smeri je podpora limfnemu in venskemu obtoku, saj limfa naravno teče proti bezgavkam in srcu.

Na trebuhu in sklepih lahko uporabljate nežne krožne gibe, pri čemer se na trebuhu pogosto priporoča gibanje v smeri urnega kazalca, saj to sledi poteku debelega črevesa. Na hrbtu prav tako krtačite proti sredini telesa oziroma proti srcu.

Pomembno je tudi, da pritisk ni premočan. Koža se lahko rahlo pordeči, vendar ne sme peči ali boleti. Če opazite draženje, zmanjšajte pritisk ali pogostost.

Smer naj bo premišljena, gibi umirjeni, postopek pa naj traja le nekaj minut. Tako boste spodbudili prekrvavitev, ne da bi poškodovali kožno bariero.

A young woman performs a massage with a wooden brush with natural bristles at home in the bathroom, the concept of body care.
Foto: Natalya Belobritskaya iz iStock

Kaj pravi praksa?

Najbolj očitna korist je bolj gladka in mehkejša koža. Z rednim odstranjevanjem odmrlih celic lahko izboljšate videz suhe, hrapave kože in preprečite vraščene dlačice.

Veliko se govori tudi o vplivu na limfni sistem in razstrupljanje telesa. Znanstveni dokazi o »detoks« učinku so omejeni, vendar je res, da mehanska stimulacija spodbuja prekrvavitev, kar lahko prispeva k bolj svežemu videzu kože. Nekateri opažajo tudi začasno zmanjšanje videza celulita. To je predvsem posledica boljše prekrvavitve in rahlega zateznega učinka, ne pa trajne spremembe maščobnega tkiva.

Dry brushing najbolj ustreza normalni do suhi koži, ki potrebuje dodatno spodbudo. Ni pa primerno za poškodovano, vneta ali zelo občutljiva področja.

Razgled, ki osvaja Instagram: Slovenski biser je vredno obiskati večkrat

A. S.
-
0
Razgled, ki osvaja Instagram: Slovenski biser je vredno obiskati večkrat

Bled poznate. Fotografije poznate. Tisti popolni kader z otočkom, gradom in gorami ste že videli stokrat.

Ampak obstaja trenutek, ko to ni več fotografija. Ko stojiš nad jezerom, zrak je hladen, srce še malo pospešeno od vzpona, pod tabo pa se razpre prizor, ki ga možgani za sekundo ne znajo predelati. Ojstrica ni samo razgledna točka. Je perspektiva. Je tisti »aha« trenutek, ko končno razumete, zakaj je Bled postal simbol Slovenije. In najboljše pri vsem? Do tega prizora vas loči manj kot pol ure hoje.

Kratek vzpon, velika nagrada

Izhodišče je pri kampu Zaka na zahodni strani jezera. Parkiranje je urejeno in plačljivo, pot pa dobro označena. Že po nekaj minutah hoje postane jasno, da to ni le sprehod. Pot je strma, gozdna, mestoma prepletena s koreninami in skalami. V 20 do 30 minutah boste na vrhu. Srčni utrip bo višji, a razgled bo vse poplačal.

Ojstrica ni dolga tura. Je intenzivna, kratka in učinkovita. In ravno zato idealna, ko želite veliko doživeti v malo časa.

Če že greste, pojdite do konca

Od Ojstrice lahko nadaljujete še približno 15 do 20 minut do Male Osojnice. Pot je nekoliko bolj razgibana, z nekaj jeklenicami in lesenimi stopnicami, a tehnično nezahtevna za vsakogar z osnovno kondicijo in primerno obutvijo. Mala Osojnica ponudi še širši pogled in nekoliko več prostora. Če lovite sončni vzhod ali želite mirnejši kader, se teh dodatnih minut skoraj vedno splača. Skupaj boste do vrha hodili približno 35 do 50 minut. Spust je hitrejši, a zahteva zbran korak.

Panoramic view of Lake Bled from Mt. Osojnica, Slovenia
Foto: AlbertoLoyo iz iStock

Sončni vzhod je posebna izkušnja

Če si želite resnično doživetje, nastavite budilko. Ko prvi žarki obarvajo jezero v mehke rožnate tone in se meglica počasi dviguje, razumete, zakaj je to eden najbolj fotografiranih razgledov pri nas.

Vzemite naglavno svetilko, dodatno plast oblačil in nekaj potrpežljivosti. Nagrada pride tiho in brez aplavza, a ostane dolgo.

Po spustu se dan šele začne

Napaka bi bila, če bi se po vrnitvi le usedli v avto. Sprehodite se ob jezeru, privoščite si kavo s pogledom na otok ali se ustavite na blejski kremšniti. Če je topleje, razmislite o skoku v jezero ali izposoji supa. Pogled na Ojstrico z vode vam da novo perspektivo.

Lake Bled in Slovenia. Beautiful mountains and Bled lake with small Pilgrimage Church. Bled lake and island with Pilgrimage Church of the Assumption of Maria. Bled, Slovenia, Europe.
Foto: DaLiu iz iStock

Za še eno razgledno točko se lahko povzpnete na Blejski grad. Če imate več časa, je soteska Vintgar oddaljena le nekaj minut vožnje in je popolno nadaljevanje aktivnega dne.

Zakaj tja?

Ker gre za enega najbolj prepoznavnih razgledov v Sloveniji. Ker je dostopen, a dovolj zahteven, da imate občutek dosežka. Ker združuje gibanje, naravo in tisti trenutek, ko obstanete in samo gledate.

Ojstrica ni najvišji vrh. Ni najtežji. Je pa eden tistih, ki vas spomnijo, da za “wau” izkušnjo ne potrebujete celodnevne odprave. Včasih zadostuje pol ure vzpona in pravo jutro.

Teh živil nikakor ne smete kuhati zamrznjenih: eno je zaradi tega pravo gojišče bakterij

Simon Uršič
-
0
Teh živil nikakor ne smete kuhati zamrznjenih: eno je zaradi tega pravo gojišče bakterij

Zamrzovanje je odličen način za shranjevanje hrane, vendar je treba nekatera živila skrbno obdelati, preden jih damo neposredno iz zamrzovalnika v lonec ali pečico, saj lahko to vpliva na okus in varnost. Piščanec in svinjina morata biti temeljito toplotno obdelana. Če ju kuhamo ali pečemo neposredno iz zamrzovalnika, se zunanja plast hitro segreje, notranjost pa lahko ostane premalo pečena, kar povečuje tveganje za razvoj bakterij. Najbolje je, da meso počasi odtajamo v hladilniku.

Veliki kosi mesa

Večji kosi mesa, kot je pečenka, imajo lahko zapečeno zunanjost, medtem ko notranjost ostane hladna. Zato je pomembno, da jih pred pripravo odtajamo, saj se tako izognemo neenakomerni toplotni obdelavi.

Narastki

Jedi z več plastmi se pri peki neposredno iz zamrzovalnika pogosto ne segrejejo enakomerno. Bolje je, da jih pred peko odmrznemo, da toplota enakomerno prodre v vse dele.

Zamrzovanje hrane je praktično, a ni čudežna rešitev: nizke temperature pri okoli –18 stopinjah predvsem ustavijo razmnoževanje bakterij, ne pa nujno tudi uničijo vseh, zato je pri odmrzovanju potrebna dodatna previdnost. Strokovne smernice priporočajo, da živila zamrznemo čim prej, jih dobro zapremo in razdelimo na manjše porcije, saj se tako hitreje ohladijo in enakomerneje zamrznejo. Posebej pomembno je, da hrane ne odmrzujemo na kuhinjskem pultu, kjer se zunanjost hitro ogreje v območje, v katerem se bakterije hitro množijo. Najvarnejša pot je počasno odmrzovanje v hladilniku, mogoče pa je tudi v hladni vodi ali mikrovalovni pečici, vendar je treba tako odmrznjeno hrano takoj toplotno obdelati. Izjema so nekateri industrijsko zamrznjeni izdelki, pri katerih je treba dosledno slediti navodilom na embalaži. Po popolnem odmrzovanju je živilo smiselno porabiti v 24 urah.

Zelenjava, ki izgubi strukturo

Nekatere vrste zelenjave, kot sta paradižnik ali listnata zelenjava, pri zamrzovanju izgubijo teksturo. Če jih takoj skuhamo, lahko postanejo vodene. Priporočljivo je, da zelenjavo pred pripravo odmrznemo ter odcedimo.

Novomeška fakulteta sklenila sodelovanje s srbsko fakulteto

Žiga Kastelic
-
0
Novomeška fakulteta sklenila sodelovanje s srbsko fakulteto

Dekan Univerze v Novem mestu Fakultete za strojništvo doc. dr. Elvis Hozdić je obiskal Fakulteto inženjerskih nauka Univerziteta u Kragujevcu.

Podpisal je sporazum o medsebojnem znanstveno-raziskovalnem sodelovanju.

Sporazum omogoča sodelovanje na mednarodnih projektih in izmenjavo pedagoških sodelavcev pri izvajanju magistrskega in doktorskega študija na obeh fakultetah.

Obisk je vključeval tudi ogled laboratorijev ter strokovne pogovore o možnostih skupnih raziskovalnih projektov. Predstavniki kragujevške fakultete so bili povabljeni na povratni obisk v Novo mesto.

Dekan je za študente izvedel tudi predavanje z naslovom »Tehnologije in sistemi na poti proti Industriji 5.0«.

Imate doma malčka s talentom? Odprte so prijave za natečaj Zvezda prihodnosti

Sidera
-
0
Imate doma malčka s talentom? Odprte so prijave za natečaj Zvezda prihodnosti

Baby Center tudi letos išče otroke, ki radi nastopajo, pojejo, plešejo, igrajo in navdušujejo s svojimi talenti. Odprte so prijave na natečaj Zvezda prihodnosti, kjer bodo mladi talenti lahko stopili na pravi oder in pokazali, kaj znajo.

K prijavi vabijo vse otroke, ki imajo poseben talent ali radi nastopajo pred občinstvom. Med prijavljenimi bodo izbrali 20 finalistov, ki bodo nastopili na zaključnem dogodku v nakupovalni destinaciji ALEJA.

Prijave potekajo preko spletne strani Baby Center, kjer je treba oddati kratek video nastopa in osnovne podatke o kandidatu. Rok za prijavo je 17. maj 2026.

Ste mislili, da je rdeče meso edini vir železa? Teh 6 sadežev vas bo presenetilo

Tjaša Sušnik
-
0
Ste mislili, da je rdeče meso edini vir železa? Teh 6 sadežev vas bo presenetilo

Pomanjkanje železa je relativno pogosto. Posebej ženske in športniki s prehrano težje pokrijejo potrebe po tem minerali, zato so v nekaterih primerih smiselna prehranska dopolnila. A večini najprej svetujejo, naj v prehrano vključijo več rdečega mesa. Čeprav drži, da je rdeče meso dober in poznan vir železa, tega najdemo tudi v živilih rastlinskega porekla, celo v sadju.

Sadje vsebuje nehemsko železo, torej obliko, ki jo najdemo v rastlinah. Ta se sicer ne absorbira tako učinkovito kot hemsko železo iz živil živalskega izvora, vendar še vedno prinaša pomembne koristi za zdravje. Suho sadje običajno vsebuje več železa kot sveže, saj se med sušenjem hranila skoncentrirajo. Preberite si, kateri sadeži vam lahko pomagajo pokriti potrebe po železu.

Koliko železa sploh potrebujete?

Dnevna potreba po železu je odvisna od vaše starosti in drugih dejavnikov, med drugim od tega, ali imate menstruacijo. Priporočila za moške in ženske se zato razlikujejo. Moški in starejši odrasli potrebujejo približno 8 mg železa dnevno. Ženske med 14. in 18. letom potrebujejo približno 15 mg železa dnevno, med 19. in 50. letom pa okoli 18 mg. Med nosečnostjo se potreba poveča na približno 27 mg dnevno. Po menopavzi se priporočeni dnevni vnos zmanjša na približno 8 mg.

Vegetarijanci in vegani potrebujejo še več železa, saj z rastlinsko prehrano ne uživajo hemskega železa. Za optimalno absorpcijo železa je smiselno kombinirati živila, bogata z železom, z živili, ki vsebujejo vitamin C.

Suhe marelice

Skodelica suhih marelic vsebuje približno 4,2 mg železa. Poleg tega zaužijete okoli 10 g vlaknin, ki prispevajo k občutku sitosti. Suhe marelice so priročen prigrizek, lahko pa jih dodate tudi ovsenim kosmičem ali kaši za zajtrk.

dried fruits with nuts in wooden bowl
Foto: izzetugutmen iz iStock

Suhe breskve

Skodelica suhih breskev vsebuje približno 6,6 mg železa. Bogate so tudi z vitaminom C, ki pomaga pri absorpciji železa in hkrati podpira vaš imunski sistem. Poleg tega suhe breskve vsebujejo vlaknine, kalij in magnezij. So praktičen prigrizek za na pot, saj za razliko od svežih, sočnih breskev lažje pospravite v nahrbtnik in jeste brez packarije.

oriental dried fruits unwashed and unpeeled, dried peach before washing and using in cooking
Foto: ligora iz iStock

Murve

Skodelica murv vsebuje približno 2,6 mg železa. Čeprav so sladkega okusa, ne vsebujejo veliko sladkorja. Bogate so z antioksidanti in različnimi rastlinskimi spojinami, kot so antocianini, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju vnetij. Murve so odlične za pripravo marmelad ali kot dodatek mafinom.

Mulberry pekmez in a glass bowl close-up and fresh mulberry on the table. Mulberry syrup or molasses.
Foto: Svetlana Monyakova iz iStock

Suhe fige

Skodelica suhih fig vsebuje približno 3,0 mg železa. Poleg železa vsebujejo še fosfor in kalcij, ki podpirata zdravje kosti in zob. Vendar pa je kalcij hkrati zaviralec absorpcije železa, kar pomeni, da je navedeno količino železa treba jemati z rezervo. Fige so okusne same po sebi, odlično pa se podajo tudi v solate.

Rozine

Skodelica rozin vsebuje približno 2,8 mg železa. Predstavljajo hiter vir energije, vsebujejo pa tudi kalcij, magnezij in kalij ter nekaj vlaknin. Rozine lahko dodate jogurtu, kosmičem ali solatam, pogosto pa se uporabljajo tudi v sladicah oziroma pecivu in celo nekaterih slanih jedeh, kot so testenine.

Close-up shot of a woman hand adding piece of dried fruits to dough that is in a glass bowl on a kitchen table
Foto: Ekaterina79 iz iStock

Višnje

Skodelica višenj vsebuje približno 1,0 mg železa. Če ne marate zelo sladkega suhega sadja, so višnje dobra alternativa za dodaten vnos železa. Konzervirane višnje vsebujejo podobna hranila kot sveže ali zamrznjene, poleg tega pa tudi polifenole, znane po svojih protivnetnih in antioksidativnih učinkih. Polifenoli sicer lahko nekoliko zmanjšajo absorpcijo železa, vendar višnje vsebujejo tudi jabolčno kislino, ki pomaga izboljšati absorpcijo nehemskega železa. Odlično se podajo k ovsenim kosmičem, v smutije ali kot dodatek solatam. Lahko pa pripravite okusno pito, s katero razveselite bližnje.

Martha Stewart’s Sour Cherry Pie | Martha Bakes Recipes | Martha Stewart

Kaj bi se zgodilo, če bi sonce izginilo?

Maša Kraljič
-
0
Kaj bi se zgodilo, če bi sonce izginilo?

Kaj bi se zgodilo Zemlji in vsem njenim prebivalcem, če bi Sonce nenadoma izginilo? Na Zemlji obstaja življenje, kakršno poznamo, zaradi več dejavnikov, eden ključnih pa je sončna toplota. Sonce je stalni spremljevalec Zemlje že od nastanka našega planeta pred več kot 4 milijardami let.

Nastanek Sonca in Zemlje

Da bi razumeli usodo Zemlje brez Sonca, je pomembno vedeti, kako sta nastala tako Zemlja kot Sonce. Sonce je nastalo pred približno 4,6 milijarde let, ko se je ogromen vrteči se oblak plina in prahu zgostil sam vase ter ustvaril največji objekt v tem, kar je kasneje postalo naše Osončje.

Planet Earth, sun and stars (Nasa imagery)
Foto: egal iz iStock

Velik del preostalega materiala v bližini se je nato strnil in oblikoval Zemljo ter druge skalnate planete, kot so Merkur, Venera in Mars, pa tudi lune in asteroide. Zemlja je bila od svojega nastanka močno odvisna od svoje najbližje zvezde – Sonca.

Sončeva gravitacijska sila ohranja naš planet v orbiti v tako imenovani coni Zlatolaske, ravno pravšnji razdalji od zvezde, kjer ni prevroče ali premrzlo, da bi voda obstajala kot tekočina na površini planeta. Sonce poganja tudi fotosintezo in kroženje vode ter zagotavlja sončno svetlobo in toploto, ki vplivata na naše podnebje. Poleg tega sončna UV-svetloba pomaga našemu telesu pri tvorbi vitamina D, ki je potreben za zdrave kosti in zobe.

Posledice izginotja sonca

Če bi sonce nenadoma izginilo, bi se Zemlja in večina življenja na njej znašla v hudi stiski. To bi sprožilo časovno bombo za preživetje vseh živih bitij na Zemlji, ki so odvisna od fotosinteze, torej večine površinskega življenja in celotnega človeštva.

Young adult woman hand showing damaged unprotected tomato plant after cold morning, day or night in greenhouse. Weather change effect. Result of careless. Closeup.
Foto: FotoDuets iz iStock

Vsaj 8 minut in 20 sekund nihče ne bi vedel, da je sonce izginilo – toliko časa namreč potrebuje svetloba, da od Sonca doseže Zemljo. Po vsej Zemlji bi nato nenadoma nastala večna noč. Brez sončne svetlobe bi bila umetna razsvetljava iz elektrike, nafte ali plina glavni način za ustvarjanje svetlobe. Uporabili bi lahko tudi ogenj, bioluminiscenco in fluorescenco.

Kmalu bi izgubili tudi občutek za dan in noč. Luna, ki odbija sončno svetlobo, bi se popolnoma zatemnila, čeprav bi bile oddaljene zvezde na nebu še vedno vidne. Brez mase Sonca in gravitacije, ki planete in druga nebesna telesa držita v orbiti, bi vsi planeti odleteli v smeri svojega trenutnega gibanja.

Toda človeštvo bi imelo bolj neposredne težave kot le letenje po širnem vesolju v medzvezdni prostor. Brez sončne svetlobe bi ključni procesi, kot je gojenje hrane, postali veliko bolj zapleteni. Fotosintetski organizmi, kot so rastline, alge in nekatere bakterije, bi bili v veliki meri izgubljeni. Medtem ko bi nekatere lahko mirovale več tednov ali mesecev (kot se to zgodi pozimi), bi sčasoma vsi fotosintetski organizmi umrli.

Nastanek ledenega planeta

Frozen planet. Alien landscape, 3D rendering
Foto: Pitris iz iStock

Ne bi trajalo dolgo, da bi nizke temperature spremenile Zemljo, kot jo poznamo danes. Sprva bi se Zemlja v povprečju ohladila za približno 20 stopinj Celzija vsakih 24 ur. V dveh do treh dneh bi bile temperature po vsem svetu pod lediščem. Hitro bi zamrznili manjši ribniki, nato še jezera. Oceani bi lahko obstajali več let ali celo desetletij, na določenih mestih, kjer so aktivni vulkani, pa celo milijarde let.

Pri ultranizki temperaturi bi človeška civilizacija in večina življenja skoraj zagotovo propadli. Možno si je sicer predstavljati, da bi ljudje lahko preživeli pod zemljo v jamah, ki bi jih napajala geotermalna ali jedrska energija, z rastlinami, gojenimi pod umetno razsvetljavo.

Kaj bi preživelo?

microscopic life form on white ground
Foto: dottedhippo iz iStock

Preživele bi skoraj mikroskopske živali, imenovane tardigradi oziroma počasniki, znani tudi kot vodni medvedi. So ena najtrdoživejših oblik življenja na Zemlji, ki jih je težko uničiti. Verjetno bi preživele tudi bakterije, ki ne potrebujejo fotosinteze. Nekateri mikrobi in bakterije namreč uporabljajo kemosintezo namesto fotosinteze in tako živijo od kemičnih vezi v kamninah in mineralih.

Na srečo človeštva ni razloga za prepričanje, da bi sonce nenadoma izginilo. Sčasoma pa bo seveda umrlo; do takrat bo še približno 5 milijard let ustvarjalo toploto in svetlobo. Ko mu bo zmanjkalo goriva, se bo razširilo v »rdečega velikana«, ki bo pogoltnil Merkur, Venero in morda tudi Zemljo. Ljudje verjetno ne bomo zdržali tako dolgo. Postopno naraščanje sončne svetlobe naj bi čez nekaj več kot milijardo let izhlapelo zemeljske oceane, posledično pa bi brez vode izumrlo človeštvo.

Izjemen uspeh študentov Fakultete za strojništvo UL: Do zmage na prestižnem tekmovanju Design/Build/Fly 2026 v ZDA

Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
-
0
Izjemen uspeh študentov Fakultete za strojništvo UL: Do zmage na prestižnem tekmovanju Design/Build/Fly 2026 v ZDA

Študentska ekipa Edvard Rusjan Team s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je z letalom Brvinc na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly 2026 v ZDA osvojila 1. mesto v konkurenci 98 univerzitetnih ekip z vsega sveta.

Večmesečno intenzivno delo, znanje in vztrajnost so ekipo pripeljali na sam vrh enega najzahtevnejših študentskih letalskih tekmovanj.

Tekmovanje, ki je med 16. in 19. aprilom potekalo v Wichiti (Kansas, ZDA) pod okriljem Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA), velja za eno najuglednejših in tehnično najzahtevnejših študentskih tekmovanj na področju letalstva. Vsako leto ekipe razvijejo povsem novo letalo – od prve ideje do končne izvedbe –, pri čemer so ključni inovativnost, tehnična dovršenost in zanesljivo delovanje v praksi.

Letalo Brvinc

Letalo Brvinc*, radijsko vodeno brezpilotno letalo, je bilo razvito posebej za letošnjo nalogo Banner Towing Bush Plane, ki združuje prevoz tovora in vleko zastave. Projekt je zahteval natančno usklajevanje večnamenskosti, robustnosti in prilagodljivosti, hkrati pa tudi premišljeno logistiko – letalo je moralo biti dovolj kompaktno za transport čez ocean.

Letalo

Razvoj je v celoti potekal znotraj ekipe – od idejne zasnove in CADmodeliranja do izdelave, testiranj in optimizacije. Poseben izziv so predstavljali mehanski sistemi ter zasnova zastave, ki je morala zagotavljati stabilno delovanje tudi v zahtevnih vremenskih razmerah.

Ekipa si je z odličnim tehničnim poročilom zagotovila visoko izhodišče in drugo mesto na štartni listi. Tekmovanje so odprli z uspešno izvedbo statične naloge, katere čas so v zaključku tekmovanja izboljšali na izjemnih 6,6 sekunde. Letalne misije so potekale v zahtevnih razmerah – močan veter, nevihte in celo nevarnost tornadov so večkrat prekinili tekmovanje. Kljub temu je ekipa vse naloge izvedla zanesljivo: od testnega leta brez tovora do zahtevne misije s prevozom tovora in potnikov ter zaključne, najbolj spektakularne naloge z vleko zastave. Z dosledno izvedbo in stabilnimi poleti so prevzeli vodstvo, ki ga v napetem zaključku ni uspela preseči nobena druga ekipa.

Brvinc

Za uspehom stoji več kot 30 študentk in študentov, ki so v projekt vložili mesece dela, številne testne ure in veliko mero predanosti.

Ekipo sestavljajo študenti več članic Univerze v Ljubljani – Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniške fakultete ter Fakultete za družbene vede –, kar projektu daje izrazito multidisciplinarno prednost.

»Vesel sem, da smo projekt uspešno pripeljali do konca. Izjemno sem hvaležen vsem članom ekipe, ki so v zadnjih mesecih svoj čas in trud namenili zasnovi in izdelavi letala. Na tekmovanju smo delovali zelo povezano, kar so opazili tudi drugi. Zmaga na tekmovanju DBF poplača ves vložen trud in potrjuje, da smo na pravi poti,« je povedal Jakob Erhartič, vodja ekipe DBF.

Mentor ekipe, viš. pred. dr. Igor Petrovič, je dodal: »Ključno razliko je predstavljala visoka motiviranost ekipe ter uspešen prenos znanja in izkušenj iz preteklih let. Pomembno vlogo je imela tudi dobra organizacija dela in izjemno veliko število prostovoljnih ur, ki so jih študenti vložili v projekt.«

Brvinc

»Takšni trenutki so za našo fakulteto vedno posebno zadovoljstvo, saj potrjujejo našo usmeritev, da želimo študentom ponuditi več kot zgolj teoretično znanje. Ko vidimo, kako študenti znanje, pridobljeno med študijem, z veliko lastne pobude, dela in odgovornosti razvijejo v nekaj tako konkretnega in uspešnega, vemo, zakaj je tak način dela smiseln. Uspeh ekipe v ZDA je lep dokaz, da povezava med študijem, mentorstvom in prakso res živi – in daje rezultate,« je ob tem poudaril dekan Fakultete za strojništvo UL, prof. dr. Jernej Klemenc.

Zmaga na tekmovanju Design/Build/Fly 2026 ni zgolj tekmovalni dosežek, temveč jasna potrditev, da lahko slovenski študenti z znanjem, vztrajnostjo in pravo podporo enakovredno konkurirajo najboljšim univerzam sveta – in jih tudi premagajo. Projekt hkrati predstavlja dragoceno učno okolje, v katerem študenti razvijajo tehnične kompetence, timsko delo in sposobnost reševanja kompleksnih izzivov v realnem okolju.

Firbci in REDHEDII z novim singlom in spotom »Tresi, tresi«

McDonald's
-
0
Firbci in REDHEDII z novim singlom in spotom »Tresi, tresi«

Luč sveta je ugledal novi singel in videospot Tresi, tresi, ki je plod nenavadnega glasbenega sodelovanja. V projektu, ki briše meje med žanri, sta moči združila narodnozabavna zasedba Firbci in elektronski producent REDHEDII.

Čeprav kombinacija na prvi pogled deluje nezdružljivo, so mladi ustvarjalci na pobudo McDonald’sa ustvarili energičen preplet harmonike in elektronskih ritmov. Nova skladba izhaja iz prepoznavnega narodnozabavnega zvoka, ki v kontrastu s sodobno plesno produkcijo zaživi v svežem, ravno prav ‘začinjenem' ritmu.

Na domači glasbeni sceni, ki pogosto stavi na preverjene formule, so povezovanja med ustvarjalci narodnozabavne glasbe in sodobne, klubske elektronike redka – prav zato pa toliko bolj opazna. Iz singla Tresi, tresi, ki ga spremlja tudi videospot, je že na prvi posluh jasno, da gre za sodelovanje, ki presega meje žanrov.

Na eni strani Firbci, ena najbolj prepoznavnih mlajših narodnozabavnih zasedb, ki stavi na energijo, večglasno petje in neposreden stik z občinstvom. Na drugi strani REDHEDII, predstavnik nove generacije elektronskih producentov in DJ-jev, ki svojo glasbo gradi na klubskem zvoku in elektronskih ritmih. Skupaj so ustvarili komad, ki ruši glasbene tabuje ter prepleta dva na videz povsem nepovezana svetova – harmoniko in elektroniko. 

Na pobudo so se odzvali iz »firbca«

»Kot Firbci smo se takoj, ko smo izvedeli za možnost sodelovanja, odzvali z navdušenjem. Vedno smo odprti za malo ‘utrgane' ideje in projekte, ki prinesejo nekaj novega na sceno. In točno to nas je pritegnilo tudi tokrat,« so o novem glasbenem projektu povedali Firbci.

»Sodelovanje z REDHEDII nam je bilo zanimivo že od začetka, saj tudi sami na svojih nastopih radi vpeljujemo elektronske elemente, predvsem house, kjer pride do izraza energija mlajše publike. Tako lahko naši poslušalci na odru doživijo vse, od klasične narodnozabavne glasbe s harmoniko do sodobne elektronike. In prav ta preplet smo zdaj združili tudi v eni pesmi,« so še pojasnili.

Firbci x REDHEDII

Glasba kot poligon za eksperimentiranje

»Zelo rad imam izzive, kar je eden izmed ključnih razlogov, da sem se odločil za sodelovanje. Še nikoli nisem eksperimentiral s slovensko glasbo na tak način,« je o povodu za sodelovanje povedal REDHEDII.

»Ko so Firbci do mene prišli z melodijo in besedilom, sem vedel, da bomo ustvarili nekaj dobrega, na način, ki ga Slovenija še ni videla. S produkcijskega vidika je bil zame to izziv, saj še nisem miksal takšnih stilov in inštrumentov. A prav to je v meni sprožilo kreativnega duha, da sem lahko pokazal svoje producentske zmožnosti. Mislim, da smo uspeli doseči lepo povezavo stilov, in sem zelo  zadovoljen s končnim komadom,« je še dodal perspektivni ustvarjalec elektronske glasbe.

Tresenje kot motiv, ki poveže zvok in sliko

Za projektom stoji McDonald’s Slovenija, kjer ob lansiranju novih izdelkov niso želeli pretresti le ponudbe, temveč tudi način, kako zgodbo približati ljudem – z glasbo in virtualno pripovedjo. Ob tej priložnosti so na meniju predstavili nove McShaker izdelke, ki temeljijo na preprosti, a zabavni ideji aktivnega sodelovanja gostov: znane klasike, kot so krompirček ali Chicken McNuggets, začinijo s posebno mešanico, zaprejo v embalažo in pretresejo.

Rezultat? Nova, bolj drzna kombinacija okusov, ki znanim izdelkom doda nepričakovan zasuk – podobno kot je skladba Tresi, tresi tradicionalnemu zvoku dodala sodoben glasbeni pridih.

»Nova generacija išče svobodo, eksperimentiranje in izkušnjo, v kateri lahko aktivno sodeluje. To želimo prenesti tudi v naše restavracije. Zato smo v projekt vključili mlade ustvarjalce in jim v celoti prepustili kreativni proces. Nad rezultatom smo navdušeni, saj so princip ‘tresenja’ odlično prevedli tudi v glasbo oziroma v novo uspešnico,« je povedal Denis Potočnik, vodja marketinga v podjetju Alpe-Panon, ki upravlja restavracije McDonald’s v Sloveniji.

Motiv tresenja prenašajo skozi različne komunikacijske kanale

Skladba Tresi, tresi tako ne ostaja zgolj samostojen glasbeni projekt, temveč se organsko poveže s širšo idejo kampanje, ki motiv ‘tresenja' dobesedno prenaša skozi različne komunikacijske kanale. Kampanjo celostno dopolnjujejo še krajši produktni videi ter digitalna aktivacija, v kateri uporabniki s preprostim tresenjem telefona sodelujejo v kampanji in zbirajo nagrade, s čimer se ideja zabavnega »tresenja« prenese neposredno v uporabniško izkušnjo.

Firbci x REDHEDII - Tresi, tresi (Official video)

Študentski dom v Rožni dolini prejel pomembno pridobitev za toplejše dni

Žiga Kastelic
-
0
Študentski dom v Rožni dolini prejel pomembno pridobitev za toplejše dni

Univerza v Ljubljani je v sodelovanju s Študentskim domom Ljubljana na pobudo Študentskih skupnostnih vrtov v študentskem naselju Rožna dolina postavila novo servisno postajo za kolesa.

S tem želijo, da bi študente in študentke UL podprli pri izbiri trajnostnih oblik mikromobilnosti, kot je kolesarjenje.

Servisna postaja za kolesa v Rožni dolini

Talna servisna postaja se nahaja na ploščadi pri športni dvorani Rožna dolina, in sicer nasproti vhoda v študentsko restavracijo. Njena uporaba je brezplačna, z njo pa si lahko študenti in študentke ter drugi kolesarji in kolesarke pomagajo v primeru potrebe po hitrem in osnovnem popravilu oziroma vzdrževanju koles.

Postaja je opremljena s kompletom orodij za osnovna popravila koles, kar vključuje izvijače, več vrst (imbusnih) ključev in pripomoček za snemanje zračnic. Zato predstavlja priročno rešitev, ko je treba na hitro zamenjati predrto oziroma napolniti prazno zračnico, priviti vijake, poskrbeti za ponovno namestitev oziroma menjavo verige ali prilagoditi prestave na kolesu.

Opremljena je tudi z nosilcem za obešanje koles, ki omogoča dvig kolesa za lažji dostop do različnih komponent v pomoč pri izvajanju popravil, ter s tlačilko z merilcem tlaka v zračnicah z nastavkom za vse vrste ventilov.

»S tovrstnimi ukrepi na UL izkazujemo podporo trajnostnim pobudam s strani študentov in študentk UL ter njihovim dnevnim trajnostnim odločitvam na področju (mikro)mobilnosti, pri katerih pa se kdaj na poti tudi kaj zatakne. Ker pomlad kar kliče po uporabi koles, naj ta rešitev pripomore k varnejši in bolj udobni vožnji do posameznih fakultet in po mestu nasploh,« so sporočili z Univerze v Ljubljani.

1...717273...2.165Stran 72 od 2.165