Dva tedna groze za naslednika Hubbla

0

18. decembra bo vzletela raketa, ki bo nosila nov vesoljski teleskop. To bo Hubblov naslednik, vesoljski teleskop James Webb. Kmalu po izstrelu se bo začela zapletena 14-dnevna faza pripravljanja na delovanje.

Vesoljski inženirji pravijo pristajanju roverja na Mars »sedem minut groze«. Rover se bliža planetu z ogromno hitrostjo in vstopi v atmosfero hitreje od metka. Sedem minut na nitki visijo milijarde, vložene v projekt in najnaprednejše naprave morajo delati popolnoma usklajeno, da rover varno pristane. Najmanjša napaka v sistemu je lahko usodna.

V podobni situaciji se znajde vesoljski teleskop, ki se mora zagnati v zemljini orbiti, le da njegovih sedem minut traja 14 dni. Da ga lahko spravimo na raketo, mora biti teleskop karseda zložen in šele v vesolju se razstavi (tehnični termin za to je obratni origami). Najprej začnejo delovati sončne celice, potem zaščita pred sončnimi žarki, ogledala ter leče.

James Webb, naslednik Hubbla

Vesoljski teleskop James Webb je bil zgrajen za opazovanje najstarejših in najbolj oddaljenih zvezd. Tako kot Hubble je odsevni teleskop. To pomeni, da s pomočjo ogledal, ki preusmerjajo svetlobo, ustvarja sliko. Prvi odsevni ali kataoptrični teleskop je izumil Newton, od takrat pa ta tip uporablja večina astronomov, saj zagotavlja širše vidno polje. James Webb je visok 22 metrov, njegovo glavno ogledalo pa ima premer 6,5 m. Hubblovo ogledalo je merilo 2,4 m. Naravnan je tako, da bo zaznaval rdečo in infrardečo svetlobo, s tem pa videl dlje kot katerikoli teleskop do zdaj.

Zložen teleskop.
Zložen James Webb. (vir: NASA)

14 dni groze

Takoj ko bo zloženi James Webb dosegel svoj cilj, bo začel proces razstavljanja. Prve se odpro sončne celice, ki bodo zagotavljale energijo ostalim sistemom. Druga se zažene antena za obojestransko komuniciranje. Tehniki bodo zdaj lahko dali teleskopu nekatere ukaze, a razstavljanje se bo nadaljevalo samodejno. Do šestega dne se bodo popolnoma razširili ščiti proti sončnim žarkom, ki bodo metali senco na objektiv in teleskop ohranjali hladen. Ščit je iz petih tankih kovinskih membran premera 14 metrov.  V ostalih osmih dneh bodo ogledala prišla na svoje mesto in teleskop bo končno lahko začel delovati. Medtem pa bodo astronomi v strahu, da njihovo večletno delo propade.

Inžernija pri kovinski membrani
Kovinska membrana bo metala senco na objektiv in ohranjala teleskop hladen. (vir: NASA)10

Cel postopek so na Zemlji preizkusili že večkrat, a še vedno lahko pride do napak. Astronome najbolj skrbi za velike tanke membrane, ki sestavljajo sončni ščit. Za BBC je inženirka Krystal Puga povedala: »te membrane so kot padalo. Zložene morajo biti popolno in med odpiranjem ne sme priti do nepravilnosti«. Čeprav se teleskop razpre avtomatsko, mu lahko znanstveniki z Zemlje še vedno pomagajo. Spreminjajo lahko njegovo smer ali ga malo stresejo, da mehanizem steče, pove Alphonso Stewart. Načeloma pa so ti manevri prihranjeni za odstranjevanje morebitnega ledu z njega.

Shema razstavljanja teleskopa
vir: ESA

Čakanje na službo. Zakaj je proces zaposlitve tako dolg?

0

Mnogi v času študija iščejo študentska dela, kjer je urnik fleksibilen, poleg tega jim je cilj, da delo dobijo čim hitreje. A hitra pridobitev dela je v različnih panogah različno dolga. Delodajalci namreč tudi pri študentskih delih zahtevajo vse več predhodnih izkušenj ali znanja. Poleg tega je treba zraven vedno priložiti življenjepis (CV), nekateri pa zahtevajo tudi spremno ali motivacijsko pismo. Ko to opraviš, je najverjetneje treba čakati še na odziv delodajalca, ali si sploh bil sprejet na seznam ožjih kandidatov. Temu sledi še razgovor ali dva in nato končno sprejem na delovno mesto. Čas med prijavo na študentsko delo in sprejemom je tako lahko zelo dolg proces, vendar zakaj?

Proces je vedno bil dolg in se podaljšuje

Zaposlovanje je bil vedno zelo dolg proces, ali je delo študentsko, ali ne. Treba je vedeti, da se je proces v zadnjih letih le še podaljšal. V ZDA so v raziskavi platforme za iskanje zaposlitve Glassdoor ugotovili, da se je od leta 2010 do leta 2015 proces med prijavo in sprejetjem na delovno mesto podaljšal za 10 dni. Seveda obstajajo razlike med panogami. Po ugotovitvah raziskave LinkedIna iz letošnjega leta lahko inženir na končni odgovor čaka 49 dni, medtem ko administrativni delavec zaposlitev dobi v 34. dneh.

via GIPHY

 Pomembna je tudi velikost podjetja, ki išče delavce, saj v večini primerov velik del bremena pade na nekoga, ki v podjetju že opravlja vodilno funkcijo in mora tako poleg svojega vsakodnevnega dela iskati primerne kandidate za nova delovna mesta. Medtem imajo večja podjetja zaposlene ljudi ravno za to in je tam proces lahko hitrejši.

Razmišljanje o prihodnosti

Glavni razlog za zamudnost je precej preprost. Podjetja se poskušajo prepričati, da mesto zapolnijo z nekom, ki bo tam ostal dalj časa in ne bo po nekaj mesecih odšel ter podjetje prisilil v novo iskanje. Gre torej za razmišljanje o prihodnosti.

Kljub temu da se večina zaveda dolgotrajnosti procesa, so vse bolj pogosti različni negativni pojavi. Vse pogosteje prihaja do tega, da se komunikacija brez razloga prekine, iz ene ali druge strani. Zaradi dolgega čakanja lahko kandidat prav tako izgubi interes ali v tem času najde drugo zaposlitev.

Čakanje na to, ali si bil sprejet na delovno mesto oziroma proces razgovorov, tako ni le študentski problem. Prave rešitve zanj vsaj trenutno ni, a vseeno bi lahko delodajalci proces prilagodili in ga naredili hitrejšega, saj idealnega kandidata ne bo nikoli, hkrati pa morajo iskalci prilagoditi svoja pričakovanja in se zavedati, da podjetja v času, ko se zaposlitve menjavajo iz meseca v mesec, iščejo ljudi, ki bodo tam dolgoročno.

Ocena filma: Venom 2

0

Venom 2 je nadaljevanje uspešnice iz leta 2017, ki je zaslužila skoraj devetsto milijonov dolarjev. Ustvarjalci so obljubljali še bolj ambiciozno nadaljevanje in temu primerno postregli z vsemi lastnostmi. Režiser naj bo Andy Serkis, ki je mojster računalniške animacije in dvogovornega lika. Nasproti Tomu Hardyju in njegovemu Eddieju Brocku oziroma Venomu bo stal Woody Harrelson v vlogi Cletusa Kasadyja oziroma Carnaga. Dva največjega negativca svojega sveta se borita in vprašanje je, kako slab bi bil film šele, če v njem ne bi bilo Toma Hardyja.

Venom 2 je film, zgrešen v vseh pogledih in pojmih

Prvi Venom ni bil slab film, vsekakor pa ni bil odličen. Večino gledalcev je presenetil prav zaradi tega, ker ni bil slab. Vsekakor bi šlo lahko boljše, a za prvi vstop k liku je bil vsaj zadovoljiv. Tom Hardy lahko na svojih ramenih nosi še tako slab film, kar v svojih filmih prakticira že več let.  Bil je pozabljiv, a zabaven film v sklopu svojega trajanja. Prizor na koncu filma je nakazal, da bo v novem delu nasproti stal Cletus Casady, igral pa ga bo Woody Harrelson. Carnage je prispel. Ne čisto tako.

Carnage je žalosten primer izgubljenega navdiha
Carnage je žalosten primer izgubljenega navdiha

Prvo opozorilo pred ogledom filma je, da traja le devetdeset minut. Dlje traja animirani Levji kralj, kar lahko pomeni tudi izjemnost filma, a ne v tem primeru. CGI stvorenje traja devetdeset minut in se vleče dlje kot Skrito življenje Terrenca Malicka, ki traja 175 minut in nima niti odstotka toliko akcije. In ne rabi je, ker ni tak film. Venom 2 bi se najbolj približal filmu Midway, ki smo ga lahko videli pred dvema letoma. Veliko pompa za nič konkretnega, čeprav je nekaj tam, kar bi lahko bilo dobro. Enako je pri nadaljevanju Venoma.

Venom 2 brez Toma Hardyja ne bi obstajal

Tom Hardy je dober, o tem ni dvoma. Woody Harrelson nima veliko kakovostnih trenutkov, enako je z Naomie Harris in Michelle Williams. Film se preveč posveča nepomembnim trenutkom, ki so dobesedno zviti iz trte in služijo le temu, da se zgodi naslednji akcijski prizor. Preveč je prepuščeno naključjem in tako ne dobimo nič, kar bi nas razveselilo oziroma pustilo navdušene. Tudi Carnage je le pobarvan Venom, ki nima veliko za početi in je daleč od svojega lika, kot ga mnogi poznajo iz stripov. Oh, le kako dober bi bil film, če bi bil plus osemnajst oziroma imel R rating. Verjetno nič kaj boljši, saj scenarij ni dober, igralci posledično nimajo za početi nič pametnega in zgodba je dolgočasna. Pohvaliti je vredno le animatorje, ki so svoje delo opravili dobesedno brezhibno, to pa je tudi vse. Zamujena priložnost in le izgovor studia, da izpolni pogodbo do obljubljene trilogije o Venomu.

Venom 2 je postregel z nekaj lepimi posterji, a nič kakovosti v filmu
Venom 2 je postregel z nekaj lepimi posterji, a nič kakovosti v filmu

Venom 2 je morda najslabši film tega leta

Venom 2 je eden najslabših, če ne celo najslabši film tega leta, ki ne ponudi nič novega. Vse že videno, vse že občuteno in slišano. Venom 2 je film, ki smo ga videli že mnogokrat in narejenega veliko bolj kakovostno. Naj se pozabi in se ga naredi dobrega ali pa pač preprosto priključi Spider-Manu v Marvelovem univerzumu. Verjamem, da bodo mnogi v tej uri in pol našli nekaj točk užitka in smeha, a bo šlo bolj za skomigovanje z glavo kot karkoli drugega. Najboljši del filma je pesem, ki se predvaja v odjavni špici in to pove veliko. Gledalec bo ostal brez zadovoljstva in luštalo se mu bo čokolade, kar je v resnici tudi prava zgodba filma. Venom, ki si želi čokoladice ali možganov.

Venom 2 - Prvi napovednik

Sodelujem pri movembru, a imam slabo brado! Kako priti do boljše brade?

0

Prišli smo do novembra, ki je vsako leto znan tudi kot movember. Gre za mesec, v katerem si moški pustijo brke, kot znak ozaveščanja o mentalni bolezni, raku na modih in prostati. Vse več prihaja tudi do tega, da si tisti z manj izrazitimi brki pustijo brado. Zato ti podajamo tri nasvete, kako doseči boljšo brado.

1. Čas je ključen

Mnogi moški se soočajo s težavo, da jim brada ali brki rastejo zelo počasi. Medtem ko gledajo, kako kolegom v nekaj dneh zraste brada, jim prvi obrisi brade nastanejo šele v tednu ali dveh. Poleg tega ima njihova brada očitne luknjice. Če se podobne težave pojavljajo tudi tebi, je treba vedeti, da kljub temu ne smeš odnehati. Nekateri se ne obrijejo po dva ali tri tedne, a se potem predajo. Pomembno je, da vztrajaš vsaj dva meseca. Brade lahko po nekaterih ugotovitvah rastejo tudi do šest mesecev. Seveda moraš med tem časom brado neprestano urejati, če prihaja do neenakomerne rasti.

2. Dovolj spanca in manj stresa

Za boljšo rast potrebuješ vsaj osem ur spanca. Med spanjem se temperatura telesa ohladi, kar omogoči boljše kroženje krvi. Ta hrani tudi korenine las in dlak, ki potem rastejo hitreje. Pomembna je tudi raven vsakdanjega stresa. Večji stres pomeni slabši imunski sistem, kar pomeni slabšo rast las in dlak.

via GIPHY

3. Prehrana in fizična aktivnost

Tako kot za zdravo življenje tudi pri bradi veliko pomenita prehrana in telesna aktivnost. Pri rasti brade je ključen hormon testosteron, ki se ustvarja z redno fizično aktivnostjo. Kar se tiče prehrane, velja podobno, kot so nas učili v šoli. Jesti je treba čim več sadja in zelenjave. Še posebej dober učinek naj bi imeli različni oreščki in pomaranče.

Rast brade je lahko tako zelo kompleksen proces. Če tudi po dveh mesecih in skrbnem prehranjevanju ter miganju brada ne izgleda dobro, potem ti ni usodno imeti brade. V uteho ti je lahko podatek, da si to usodo deliš s približno 45 % moških na svetu. Vedeti je treba tudi, da je možnost rasti brade v veliki meri genetska, tako da ti veliko pove dejstvo, ali ima tvoj oče dobro brado. Prav tako se rast in gostota dlak razvija nekje od 18 do 30 leta, zato upanje še vedno obstaja.

Prihodnost mRNA cepiv

0

Pandemija koronavirusa nam je močno zagrenila življenje. A v vsakem slabem je tudi nekaj dobrega. S tem ne mislim milijonskih dobičkov nekaterih korporacij, kot so Amazon, Zoom in razni dostavljalci hrane, temveč velik napredek v imunologiji, epidemiologiji in predvsem znanju o cepivih. Tudi tisti, ki jih nesramno imenujemo antivakserji, se lahko strinjajo, da je epidemija zagnala val družbenih razprav in prevpraševanj o smiselnosti in učinkovitosti cepiv. In debata znanosti vedno koristi.

zdravnik

Prva zamisel o mRNA cepivih sega že v leto 1987. Ideja je bila revolucionarna, vendar je bilo potrebnih še veliko raziskav, da bi dokazali njeno praktičnost. Da ponovimo: za razliko od običajnega cepiva, v katerem oslabljen virus vstavimo v telo, da se to nauči boriti z njim, mRNA cepiva vsebujejo le laboratorijsko izdelano molekulo, ki sproži imunski odziv brez prisotnosti resničnega virusa. Sliši se idealno in mnogo znanstvenikov si je zadnjih 30 let prizadevalo izboljšati idejo in jo narediti ekonomsko smiselno. A treba je bilo še nekaj več, neka »brca v rit«, ki je prišla v obliki epidemije. mRNA cepiva danes znamo izdelovati v večjih količinah in ceneje kot druge tipe. Guardian je poročal o smereh raziskav in morebitnih prihodnjih uporabah.

Gripa

Po svetu krožijo štirje tipi virusa influence, ki zelo hitro mutirajo in vsako leto povzročajo sezonske gripe. WHO predvidi, kateri tip bo v prihodnjem letu prevladoval in izda smernice za izdelavo cepiv proti gripi. Zaradi hitrih mutacij virusa so ta cepiva učinkovita največ 60 %, v primeru, da cepivo ni primerno za določen tip influence, pa zgolj 10 %. mRNA cepiva bi lahko rešila to zagato, ker jih lahko tako hitro proizvedemo in ker lahko z njimi ciljamo različne celične receptorje ter potencialno dosežemo imunost na vse štiri vrste griponoscev.

Rak

Cepivo proti humanemu papiloma virusu (HPV) že zdaj vsako leto prepreči več tisoč obolenj. Kljub temu pa smo nemočni proti bolezni, ko se je ta že razrasla. Nevarnost raka, ki ga povzroča HPV je, da telo nekaterih mutiranih celic ne odstrani pravočasno, ker jih ne zazna kot mutacije. mRNA cepiva bi lahko s širšim spektrom ciljanja naučila telo hitreje in bolje varovati samega sebe pred mutiranimi socelicami.

Malarija

Zaradi prenašanja malarije so komarji najbolj smrtonosna žival na svetu. Vsako leto za posledicami te bolezni umre pol milijona ljudi, cepivo pa je le 30 % učinkovito. Virus malarije je tako učinkovit, ker telesu prepreči, da ustvari imunost. S posebnim mehanizmom namreč pobije spominske celice in povzroči amnezijo imunskega sistema. Znanstveniki še nimajo jasnega odgovora, kako bi mRNA cepiva drastično pomagala, a to, da jih lahko izdelujemo veliko ceneje kot zdajšnje cepivo, odpira nove možnosti. Če nič drugega, bi zdaj lahko vsak dobil cepivo z vsaj 30 % učinkovitostjo, ne samo turisti.

HIV

Aids že 50 let drži človeštvo v strahu. Tako močno, da so grešni kozel v 80-ih postali geji, ki imajo ravno toliko možnosti prenašanja virusa HIV kot kdorkoli drug. Profesor Cain z univerze Duke se posveča majhnemu procentu obolelih, katerih imunski sistem je razvil antitelesa za boj proti virusu. Težava je le v tem, da se ta telesa razvijejo, ko je organizem že dodobra nasičen z virusnimi delci in v boju ne more zmagati zaradi številčne premoči virusa. mRNA cepiva bi lahko spodbudila izdelavo antiteles mnogo prej in po besedah Caina »prevesila to oboroževalno tekmo v prid človeka«.

Star časopis
Pozivi proti gejem. (vir: ABC News)

Tinder nasveti za začetnike

0

Mnogi ga uporabljajo, nekateri to zanikajo, drugi so na to ponosni. Vsem pa je skupno, da si želijo nekoga ob sebi in Tinder je idealen prav zato. Si se končno odločil, da ga preizkusiš? Tu je nekaj nasvetov in navodil za začetnike.

Dragi moški, na žalost niste ženske

Ne pravim, da moraš, če si moški, spremeniti spol, a vendarle ta podatek ločuje dva svetova na tej aplikaciji.

Načeloma je na internetu znano, da moraš kot moški imeti dva atributa, če želiš biti na Tinderju popularen.

  1. Biti moraš lep in
  2. ne smeš biti grd.

Bonus je, če si visok ali se znaš dobro lagati, da si večji, kot si v resnici (dodati 5 cm v opisu katerekoli dolžine je nekaj popolnoma normalnega). Po tem, ko se z dekletom dobiš, je to že druga zgodba. Od takrat naprej ti ne znam pomagati.

Če si ženska, boš doživela veliko prijetnega in veliko ne prijetnega

Moške roke držijo telefon z žensko na TinderjuPrijateljica, ki je ves čas na Tinderju, ima toliko izbire, da še njo kdaj pa kdaj mine in bi raje bila z žensko. Toliko komplimentov in povabil na pijačo dobi, da če bi vsak dan izbrala enega, ne bi prišla do konca v svojem življenju ali vsaj do takrat, ko ji bodo začeli rasti brki.

Če ti ta pozornost ustreza, je to pravi naslov zate. Tudi ti moraš biti pripravljena, da bo prišlo do zavrnitev, da vsi morda ne bodo tako prijazni, a ne obupaj. Gotovo se bo našel tudi kdo, ki ti bo všeč. Če ne drugače, bo vsaj tvoja duša malo pocrkljana.

V prednosti so ekstrovertirani ljudje

Če nisi oseba, ki bi se lahko pogovarjala in družila ves ljubi čas, je to misija nemogoče. Daljši in zanimivejši so odgovori in pogovori na Tinderju, več imaš možnosti za uspeh. To je tudi način, da vidiš, da nekomu nisi všeč (zakaj za vraga si me sploh podrsala v desno). Kratki odgovori na Tinderju v prevodu pomenijo »lepo prosim, odjebaj«.

Za introvertirane ljudi, med katere sodim tudi sam, je to odlična priložnost, da se malo navadimo biti »normalnejši«. Zato je tudi v tem primeru lahko Tinder čudovita stvar.

Vedno hvali

Ženska kaže palec gorVelik trend, vsaj v preteklosti, je bil, da nekoga roastaš (si do njega neprizanesljiv), ko se oba ujameta. Večino časa je to bolj kot ne stavek, ki prebije led. Tega ne vzemi resno. Roast mora biti v tem primeru bolj kot ne pohvala. Če boš to vzel tako zares, kot bi to pri svojem najboljšem prijatelju, boš pogrnil.

Frizerka po poklicu je imela v opisu, da ji ne piši, če nisi vsaj toliko pameten, kot je ona. Moj roast je bil, da če bi bil bolj neumen od frizerke, bi verjetno imel posebne potrebe. Odstranjen sem bil prej kot v minuti.

Imej čim manj skupinskih slik

Ljudi ne zanima, kako mrtev si bil na zadnji zabavi s svojimi prijatelji. Večina nas, ki smo na Tinderju, nima prijateljev. Šalo na stran, ljudi zanimaš ti in ne tvoji prijatelji. Kaj, če se kdo namesto vate zaljubi v tvojega prijatelja? Vidiš, zakaj bi tvegal?

Ne bodi perverzen, SPLOH če si moški

Logično, nekateri pravite, ampak tudi samo opažanje in komentar, ki bi imel seksualno konotacijo, na Tinderju ni zaželen. Tudi, če ima oseba slikano samo zadnjico in samo čakaš, da kaj »pridiši« skozi ekran, tega ne smeš povedati naglas. Mene osebno je to izučilo.

Napis "Dobra rita morm rect" na Tinderju
Vir: osebni arhiv

Poznaj svojo publiko

Dekle drži steklen vprašajŽe opis osebe ti dostikrat pove, kaj ta tu pričakuje. Če ima napisano, da je v zvezi (ja, dejansko so na Tinderju tudi taki), ne pričakuj, da bo zaradi tebe ta oseba hotela iti ven. Imaš tudi ljudi, ki so tam samo zaradi zastonj pijač, da žurajo z drugimi, tretjim pa je samo dolgčas. Nekateri so tam samo za ONS (kratica za One Night Stand), drugi pa iščejo resno zvezo.

Vedi, da boš velikokrat zavrnjen

Kot pri vseh stvareh na tem svetu ti tudi tu ne bo šlo vedno po načrtu. Res je, da se eni večkrat srečujejo z zavrnitvijo kot drugi, a vedi, da bo do nje zagotovo prišlo. Vsi se tega bojimo, a krhko srce nima tu prostora, saj če želiš na tak način priti do prijatelja, ljubezni, ali karkoli že iščeš, pot ne bo lepa. Tudi to je lahko šola za življenje, saj se boš čez čas utrdil in tako lahko premagal težje izzive.

Robot z zlomljenim srcem

Vedno se zabavaj

Ne vzemi vsega preveč resno. Ne misli, da si, ker uporabljaš Tinder, na kakršen koli način čuden. Dokler se boš zabaval, naj ti to ne hodi po glavi. Morda, zakaj pa ne, res spoznaš koga, s katerim si boš delil trenutke za vse življenje. Lahko bo to prijatelj ali pa tvoja boljša polovica.

Martinovanje: Vino in hrana

Martinovo se je trdno zakoreninilo v slovensko kulturo in družbo. Tudi če si ne lastimo vinograda, ta praznik zelo radi praznujemo z družino ali prijatelji, ki imajo vikend na vrhu grička, ki ga obdajajo trte.

Tipično študentje niso izbirčni, kakšna steklenica vina bo bogatila mizo ob praznovanju tega vinarskega praznika, ki ga drugod v Evropi praznujejo v spomin svetega Martina, ki je dal svoj plašč revežu. Seveda, Slovenci smo ta praznik rajši osredotočili na vino. Če želiš to leto martinovanje praznovati bolj bogato, smo zbrali nekaj značilnih slovenskih vin in hrano, ki pritiče določenim žlahtnim kapljicam.

Vina

Modra frankinja: za to rdeče vino je značilen vijolično-moder pridih barve, po prijetni kislosti in vonju pa spominja na jagodičevje. Vsebuje okoli 12 % alkohola in je v manjših dozah odličen izvor antioksidantov. Prileže se ob suhih mesninah, divjačini in klasični slovenski kulinariki.

Laški rizling: belo vino, ki se sveti v značilni svetli rumeno-zeleni barvi. Vonj rahlo spominja na lipov cvet. Vsebuje od 9,5 pa do 10,5 % alkohola. Prileže se k ribjim jedem in belemu mesu.

Cviček: značilno dolenjsko rdeče vino, za katero sta značilni kislost in rubinasta barva. Je zmes različnih sort vina, a recept je odvisen od posameznega vinarja. Prilega se vsem jedem in zaradi kislosti pomaga pri prebavi. Ima nizko vsebnost alkohola (8–10 %).

Refošk: rdeče vino, v katerem naj bi se okusila Istra. Okus ima pridih ribeza in malin. Vino je kiselkasto in vsebuje nizek delež alkohola. Odlično se prilega k mesnim jedem in pikantnim sirom.

Kraški teran: avtohtono rdeče slovensko vino, ki ga pridelujejo na Krasu. Zanj so značilni temna barva, kiselkast vonj in okus ter gostota. Po navadi se ga servira ob pršutu, sirih in mesu, pečenem na žaru.

Cabernet sauvignon: rdeče vino, ki ga še posebej s staranjem obožujejo poznavalci rdečih vin. Je polsuho vino, ki ima nežno trpek, a kiselkast okus. Odlično sovpada z mesnimi jedmi na žlico in siri.

Merlot: rdeče vino Goriških Brd ima rahlo sladkast, jagodast, a suh okus. Prileže se skorajda vsaki jedi, ima pa visoko vsebnost alkohola (12,5 %).

Malvazija: belo vino, značilno za Istro, ki ima sladkast, igriv okus. Vonj zna spominjati na mandlje in tropsko sadje. Ima visoko prisotnost alkohola (12 %) in se priporoča ob rižotah ter morskih jedeh.

Muškat (rumeni in sladki): muškat je belo vino, ki bi lahko bila sopomenka za sladko vino. Nežna zlata barva ter sladkost ga naredita primernega za postrežbo ob sladicah. Sladki muškat pa ima, kakor nam pove že ime, še bolj sladek okus.

Janževec: Belo vino, domačin na Radgonskih goricah. Njegov okus spominja na jabolka in limone, vsebuje pa 11,5 % alkohola. Primeren je za vse jedi.

Martinovanje na krožniku

Po tradiciji se mošt blagoslovi in spremeni iz grešnega vina v nedolžno vino, ki ga lahko pijemo. To naj bi opravil nekdo, ki je preoblečen v škofa. Nato pa sledi pojedina. Kaj pa lahko pričakujemo na mizi? Klasika so seveda gos (ali raca), mlinci in rdeče zelje.

Gos prihaja iz anekdote, da se je sveti Martin, ko so ga imenovali za škofa, zatekel med goske, ki pa so ga s hrupom izdale. Zato jih maščevalno pojemo za martinovo. Na območju Istre se je včasih pojedina malce razlikovala. Na krožniku so se velikokrat znašli golaž iz petelinjega ali kokošjega mesa, fuži, pečen puran ali ribje jedi.

Ker je praznik jeseni, nekateri zraven postrežejo še gobe, jabolka in kostanj. Namesto goske ali race se lahko postreže tudi kokoš ali piščanec, ponekod pa se ob mlincih postreže tudi svinjina (kotleti, rebra).

Suho sadje, potica ali jabolčni zavitek pa lahko sledijo kot sladica (zraven katere se bo prilegel muškat). Za vegi obrok pa lahko pripravimo mlince, rdeče zelje ter popečeno zelenjavo. Lahko pa poskusimo vegetarijansko oziroma vegansko pečenko.

“Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“

Grossmanova nagrada za izvirni scenarij študentov

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in DSR Scenaristi razpisujeta natečaj za Grossmannovo nagrado 2021. Na natečaju scenaristike lahko sodelujejo študenti in študentke slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko TV dramo. V nadaljevanju izveš vse o letošnjem natečaju za Grossmannovo nagrado 2021.

Natečaj za Grossmanovo nagrado 2021

Na natečaju za Grossmanovo nagrado lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz. Na natečaj lahko prijavijo svoj izvirni scenarij za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo. Sam natečaj je anonimen, scenariji pa morajo biti v štirih izvodih poslani po pošti z dodatnimi navodili:

Navodila za pošiljanje scenarija

Vsak študent lahko prijavi samo en scenarij, ki mora biti v štirih izvodih poslan po pošti na spodaj napisani naslov najkasneje do 7. 12. 2021:

UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana

Scenarij naj bo oddan pod šifro. S to šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri morajo biti zapisani podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu).

Kako poteka natečaj?

Prejete scenarije oceni žirija, ki je sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT. Nagrajena bosta največ dva scenarija.

  • Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1000 evrov (donator DSR SCENARISTI)
  • Avtor drugonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 600 evrov

Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po scenariju posname film ali televizijsko dramo brez obveznosti do avtorja. Če se v petih letih od izplačila nagrade ne posname film, preidejo pravice nazaj na avtorja scenarija. Vse podrobnosti o letošnjem natečaju za Grossmanovo nagrado 2021 si lahko prebereš na njihovi spletni strani.

Kaj je Grossmanova nagrada?

Kaj točno je Grossmanova nagrada, je čudovito zapisal red. prof. Miran Zupanič, ki je eden izmed ustanovnih članov nagrade in natečaja samega. »Bilo je leta 1995, ko smo skupaj sedeli red. prof. Karpo Godina, avstrijski arhitekt Achim Behn in jaz. Achim je želel narediti nekaj dobrega za slovenski film. Odločil se je, da bo akademiji dal na razpolago 10.000 DEM (danes približno 5.000 EUR), kar je bil takrat zelo spodoben znesek. Razmišljali smo, kaj bi storili z denarjem, da bi dosegli kar največji učinek. Hitro smo se zedinili, da bi bilo najbolje spodbuditi čim širši krog mladih k pisanju scenarijev, po katerih bi kasneje študenti na akademiji lahko posneli filme ali televizijske drame. Prav tako smo sklenili, da denarja ne bomo porabili naenkrat, pač pa bomo razpisali nagrado v takšnem znesku, ki bo za študente finančno vabljiva, hkrati pa bo podarjena vsota zadostovala za več let. Skiciral sem osnutek razpisnih pogojev in predlagal, da bi nagrado poimenovali po pionirju slovenskega filma Karolu Grossmannu. Karpo, ki je poznal njegove potomce, je hitro pridobil dovoljenje za uporabo Grossmannovega priimka in tako sva z rahlo tremo prepričala še kolege na akademiji, da gremo v projekt. Z nelagodjem sem opazoval kartonsko škatlo, na kateri je bilo z debelim rdečim flumastrom napisano »Grossmannova nagrada 1995« in je dan za dnem prazna samevala v pisarni filmskega oddelka. Tik pred koncev razpisnega roka pa se je v njej čudežno pojavilo kakšnih 20 do 30 kuvert s scenariji. Prebrali smo jih, izbrali najboljšega in ko smo odprli priloženo kuverto, da bi identificirali avtorja, smo ugotovili, da je to študent arheologije iz Tolmina. Telefoniral sem mu, da ga obvestim o nagradi, njegova mama pa mi je povedala, da ga ni doma. Ko sem ji povedal, da kličem iz Ljubljane in da je sinov scenarij prejel nagrado, je bila zelo zadržana, imel sem vtis, da misli, da gre za potegavščino. Uro kasneje sem nagrajenca le dobil. Njegovo ime je bilo Jan Cvitkovič.«

Razpis za delovno mesto: računalničar – diplomant / začetnik

Podjetje ADM – Adria, d. o. o. je že vrsto let uveljavljeno podjetje na področju upravljanja podatkovnih baz, zaščite podatkov, performančne učinkovitosti ter upravljanja identitet in pravic dostopov uporabnikov.

Kaj nudimo?

  • Delo z že uveljavljenimi rešitvami in prepoznavno blagovno znamko.
  • Zanimivo, razgibano in ustvarjalno delo.
  • Podporo in mentorstvo pri delu na ravni tehničnega obvladovanja rešitev.
  • Ekipo, dojemljivo za inovativne utemeljene spremembe.
  • Možnost dela v mednarodnem okolju.
  • Možnost izobraževanj/šolanj in pridobitev certifikatov.
  • Urejeno delovno okolje v prostorih podjetja, možnost dela od doma in fleksibilen delavnik.
  • Tri (3) mesečno usposabljanje in ob uspešnem zaključku usposabljanja redno zaposlitev.
  • Redno plačilo s stimulacijo glede na uspešnost.

Potrebna tehnična znanja

  • Poznavanje dela s podatkovnimi zbirkami in poizvedbenega jezika SQL.
  • Razumevanje objektnega programiranja in osnov različnih jezikov (C#, VB.net,C++ itd.).
  • Razumevanje delovanja Active Directory (AD).

Od kandidata pričakujemo

  • Željo po učenju in širjenju znanj.
  • Sposobnost timskega dela.
  • Sposobnost dela v skupini, samoiniciativnost, iznajdljivost in kreativnost.
  • Sposobnost verbalne in pisne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku.
  • Pripravljenost za delo doma in v tujini.
  • Vozniški izpit B kategorije.

Prijave z življenjepisi (CV) sprejemamo na info[@]adm-adria.eu

Na Medicinski fakulteti UM odkrili novo mutacijo

0

Center za humano genetiko in farmakogenetiko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru stoji ob boku drugim najnaprednejšim inštitutom in laboratorijem po svetu, ki se ukvarjajo z dednimi boleznimi, mutacijami in podobnim. Sodelujejo z drugimi in izvajajo lastne projekte, ki pokrivajo marsikaj od astme do rakavih obolenj in endokanabinoidnega sistema. Prejšnji teden so na svoji strani objavili vest, da je raziskovalna ekipa odkrila novo mutacijo, ki je povezana s kožnimi znamenji in rakom na črevesju.

Kožna znamenja
Fotografija iz poročila v reviji Molecular Genetics and Genomic Medicine. (vir: UM)

Člani raziskovalne skupine

Raziskovalno skupino so sestavljali doc. dr. Mario Gorenjak, prof. dr. Uroš Potočnik predstojnik centra ter predstojnik Laboratorija za biokemijo, molekularno biologijo in genomiko Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in raziskovalci s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru: asist. Nino Fijaček, predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor prim. mag. Pij Bogomir Marko in Milanka Živanović z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Slovenski pečat v katalogu človeškega genoma

Mutacija, ki so jo odkrili, se zgodi na genu KITLG in povzroča monogensko dedno bolezen kože. Našli so jo pri treh osebah iz iste družine, ki so se zdravili na UKC Maribor. Raziskava je potrdila, da so bili prvi na svetu, ki so opazili to mutacijo. Ugotovili so tudi, da je povezana z vrsto raka adenokarcin debelega črevesja.

Dognanja so objavili v reviji Molecular genetics and Genomic medicine in uvrstili mutacijo ter bolezen na vedno rastoč katalog človeškega genoma.

Bravo naši!