S strokovnim posvetom Izzivi dela z zasvojenimi v sodobnem času je včeraj Društvo Projekt Človek zaključilo aktivnosti 20. jubilejnega leta, v katerem je obeležilo dosedanje dosežke ter hkrati opozorilo na mnoge izzive in spremembe, ki jih na področju zasvojenosti prinaša današnji čas. Med njimi so tudi vedno bolj skrb vzbujajoči podatki o zasvojenostih z internetom, računalniškimi igricami in mobilnimi telefoni, v porastu so pridružene motnje v duševnem zdravju med zasvojenimi in razsežnosti hitro spreminjajočih se oblik sintetičnih drog.
»Spreminjajo se populacija, pogled na zasvojenost, same droge, družina kot osnovna celica, vrednote in družbeni kontekst,« pojasnjuje mag. Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek, in dodaja: »Sprememb se lahko bojimo ali pa jih vzamemo kot izziv. V naši organizaciji smo se vedno odločili za slednje.«
Po enakem principu je namreč Projekt Človek deloval vseh dvajset let svojega delovanja. »Spremembe so in še vedno vplivajo na individualne lastnosti in potrebe uporabnikov naših programov, opozarjajo nas na prilagajanja in spreminjanja železnega repertoarja metod in tehnik strokovnega delovanja na področju urejanja zasvojenosti. Kljub spreminjanju pa je v središču našega delovanja vendarle ostal človek, ki hoče naprej, v svet brez omame,« je poudaril mag. Roman Koštal iz Društva Projekt Človek.
Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da je med mladimi vse več pridruženih motenj v duševnem zdravju, povezanih z uživanjem drog. To se kaže kot motnja pozornosti, hiperaktivnost, depresivnost, anksioznost in agresivnost. Možgani otrok in mladostnikov se še razvijajo, zato so to najbolj ranljiva skupina. Dr. Bojan Belec iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike je opozoril na težave pri prepoznavanju dvojnih diagnoz: »Pri prvi obravnavi je diagnoza znana le v 18 odstotkih primerov, po letu in pol pa v 25 odstotkih. S tem je povezano tudi težavno ugotavljanje, ali je pridružena motnja posledica uživanja droge ali je uživanje droge posledica motnje«.
Da je razumevanje odnosov in odnosne narave našega temeljnega razvoja bistvenega pomena pri vsakem načrtovanju in boju proti odvisnostim ter drugim oblikam škodljivega in patološkega vedenja, je na posvetu poudarila dr. Lia Katarina Kompan Erzar z Inštituta za zakonsko in družinsko terapijo, še posebej je izpostavila pomen pravega medosebnega stika: »Sposobnost sočustvovanja je tisto, kar spreminja naše doživljanje in delovanje naših možganov. Otroški možgani nujno potrebujejo možgane odraslega in stik z njimi, da se ustrezno razvijejo. Sami se ne morejo. Pomembno je, da se zavedamo, da imajo zasvojeni močno spremenjeno možgansko strukturo, kjer je še posebej pomemben pravi stik, s katerim gradimo nove povezave v možganih in s tem možnosti za njihovo pot iz zasvojenosti.«
Spregovorili pa so tudi o škodljivostih novih sintetičnih drog, katerih uporaba je v zadnjih letih v porastu. Nekaj skrb vzbujajočih dejstev je navedla Anja Mihevec iz združenja DrogArt: »Raziskava iz leta 2014, v kateri je sodelovalo 1.305 oseb, od tega 50 odstotkov moških in 50 odstotkov žensk, je pokazala, da je med sintetičnimi drogami v Sloveniji najbolj popularen 3 MMC, ki je med mladimi poznan kot sladoled. Povprečna starost uživalcev je 23 let in ena četrtina srednješolcev ga je že poizkusila. 3 MMC daje občutek topline in sprejetosti in očitno je to tisto, kar danes mladim manjka.« Opozorila je, da se je 3 MMC razširil tudi med mlade uživalce, stare od 14 do 15 let, kar je zelo problematično z vidika razvoja.
Eden izmed pomembnih zaključkov posveta je bila tudi rast zasvojenosti z internetom, računalniškimi igricami in mobilnimi telefoni, pri čemer se vseh nevarnosti, ki prežijo, niti ne zavedamo. Špela Roš iz centra Logout je izpostavila: »Starši poročajo, da izgubljajo svoje otroke. Otroci se zapirajo v svoje sobe, ne prihajajo ven, opuščajo šolanje in starši jih tudi po ves teden ne vidijo.«
Zaključek posveta vsekakor pritrdilno odgovarja na vprašanje, ali stroka sledi spremembam na področju zasvojenosti. Pokazalo se je namreč, da se različni strokovnjaki srečujejo s podobnimi težavami, novi pristopi se že formirajo in so usmerjeni predvsem v bolj individualizirane oblike pomoči, ki so pogosto tudi dolgotrajnejše. Stroka je torej zedinjena v tem, kaj današnji zasvojeni potrebujejo, potrebna pa bo podpora tudi državnih in občinskih institucij, ki bodo nove programe podprle in jim namenile mesto tudi v širšem družbenem kontekstu in okolju.
