ETF skladi so v zadnjih letih postali eden najbolj priljubljenih načinov investiranja med začetniki in izkušenimi vlagatelji. V zadnjih letih so močno spremenili svet investiranja. Kar je bilo nekoč dostopno predvsem profesionalnim vlagateljem in bogatejšim posameznikom, je danes na voljo praktično vsakomur z internetno povezavo in nekaj osnovnega finančnega znanja.
Njihova priljubljenost temelji predvsem na preprostosti, nizkih stroških in možnosti široke razpršitve naložb že z relativno majhnim vložkom. Čeprav se izraz ETF pogosto pojavlja v člankih, podcastih in videih o osebnih financah, marsikdo še vedno ne razume povsem, kako ti skladi delujejo in kakšne prednosti in katera tveganja prinašajo.
ETF = Exchange Traded Fund
Kratica ETF pomeni »Exchange Traded Fund« oziroma borzno trgovani sklad. Gre za investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi podobno kot z delnicami. ETF združuje denar številnih vlagateljev in ga nato investira v košarico različnih naložb, kot so delnice, obveznice, surovine ali druge vrste sredstev. Ko kupite eno enoto ETF sklada, v resnici kupite majhen delež vseh naložb, ki jih sklad vsebuje.
Pasivno namesto aktivnega upravljanja
Veliko ETF skladov sledi določenemu borznemu indeksu. Eden najbolj znanih je indeks S&P 500, ki vključuje 500 največjih ameriških podjetij. ETF, ki sledi temu indeksu, poskuša čim bolj natančno kopirati njegovo gibanje. Če vrednost indeksa raste, raste tudi vrednost ETF sklada, in obratno. Takšni skladi se imenujejo pasivni ETF skladi, saj upravljavec ne izbira aktivno posameznih delnic, temveč le sledi strukturi indeksa. Prav pasivno upravljanje je razlog, da imajo ETF skladi običajno precej nižje stroške kot klasični skladi. Pri aktivnih skladih upravljavci poskušajo »premagati trg« z izbiranjem najboljših delnic, kar zahteva več analiz, trgovanja in zaposlenih strokovnjakov. Posledično so stroški upravljanja višji. Pri ETF skladih pa so stroški pogosto minimalni, kar je dolgoročno zelo pomembno, saj lahko visoke provizije skozi desetletja močno zmanjšajo donosnost investicije.
Glavne prednosti ETF
Ena največjih prednosti ETF skladov je razpršitev tveganja. Namesto da bi posameznik kupil delnico le enega podjetja in bil popolnoma odvisen od njegove uspešnosti, lahko z ETF skladom hkrati investira v desetine, stotine ali celo tisoče podjetij. Če eno podjetje posluje slabo, to običajno nima velikega vpliva na celoten sklad, saj izgubo pogosto uravnoteži uspešnost drugih podjetij v portfelju.
ETF skladi so priljubljeni tudi zaradi svoje dostopnosti. Kupiti jih je mogoče prek večine borznih posrednikov oziroma investicijskih aplikacij, pogosto že z zelo majhnimi zneski. To pomeni, da posameznik za začetek investiranja ne potrebuje več deset tisoč evrov, temveč lahko začne postopoma, na primer z mesečnimi vložki po nekaj deset ali sto evrov.
Pomembna prednost ETF skladov je tudi transparentnost. Večina skladov dnevno objavlja, katere naložbe vsebujejo, zato vlagatelji natančno vedo, kam je investiran njihov denar. Poleg tega se z ETF skladi trguje ves čas odprtja borze, kar pomeni, da jih lahko kupujete ali prodajate kadarkoli med trgovalnim dnevom, podobno kot delnice.
Tveganja, ki jih prinašajo ETF
Kljub številnim prednostim ETF skladi niso brez tveganj. Njihova vrednost je še vedno odvisna od gibanja trgov. Če delniški trgi padejo, bo padla tudi vrednost večine delniških ETF skladov. To pomeni, da vlagatelji lahko izgubijo del vloženega denarja, še posebej kratkoročno. Vlaganje v ETF sklade torej ni primerno za denar, ki ga boste potrebovali v bližnji prihodnosti. Poleg tržnega tveganja obstajajo tudi druga tveganja. Nekateri ETF skladi so zelo ozko usmerjeni in investirajo le v majhen sektor ali trend, kar pomeni večjo volatilnost. Prav tako vsi ETF skladi niso enako likvidni, zato je pri manj priljubljenih skladih lahko razlika med nakupno in prodajno ceno večja.
Vrste ETF
Obstaja več različnih vrst ETF skladov. Nekateri sledijo celotnim svetovnim trgom, drugi posameznim državam, regijam ali industrijam. Tako lahko investirate v tehnološka podjetja, zdravstvo, obnovljive vire energije, umetno inteligenco, zlato, nepremičnine ali obveznice. Obstajajo celo ETF skladi, ki sledijo določenim strategijam, na primer podjetjem z visokimi dividendami ali podjetjem z nizkimi emisijami ogljika. Med najbolj priljubljenimi so globalni indeksni ETF skladi, ki vlagajo v podjetja po vsem svetu. Takšni skladi omogočajo zelo široko razpršitev in so pogosto priporočeni kot dobra dolgoročna osnova portfelja, predvsem za začetnike. Eden glavnih razlogov za njihovo priljubljenost je dejstvo, da je zelo težko dolgoročno premagovati trg z aktivnim trgovanjem, medtem ko pasivno investiranje zgodovinsko pogosto prinaša stabilne rezultate skozi daljše časovno obdobje. Pomembno je razumeti tudi razliko med distribucijskimi in akumulacijskimi ETF skladi. Distribucijski skladi izplačujejo dividende vlagateljem, medtem ko akumulacijski dividende samodejno reinvestirajo nazaj v sklad. Veliko dolgoročnih vlagateljev izbere akumulacijske ETF sklade, saj omogočajo samodejno rast investicije zaradi učinka obrestno-obrestnega računa.
Kako izbrati ETF?
ETF skladi so posebej zanimivi za dolgoročno investiranje, na primer za varčevanje za pokojnino ali ustvarjanje premoženja skozi desetletja. Pri izbiri ETF sklada je treba biti pozoren na več dejavnikov. Med najpomembnejšimi so stroški upravljanja, velikost sklada, likvidnost, način replikacije indeksa in davčna učinkovitost. Poleg tega preverite, kateremu indeksu sklad sledi ter v katerih državah in sektorjih investira. Veliko vlagateljev uporablja strategijo rednega mesečnega investiranja, pri kateri vsak mesec investirajo enak znesek ne glede na stanje trga. Tak pristop zmanjšuje vpliv kratkoročnih nihanj in psihološkega stresa, povezanega z ugibanjem najboljšega trenutka za nakup.
Novinar
