Slovnična pravila se v našem jeziku nemalokrat ravnajo po izgovoru. To velja za predloge s, z, k in h, saj gre lažje z jezika »k oblaku«, »h kraterju«, »s sadjem«, »z marelicami« kot pa obratno. Podobno velja za končnici -ski in -ški, ki si jih bomo danes ogledali.
Slovenski pravopis 2001 glede končnic -ski in -ški navaja osnovno pravilo.
Priponsko obrazilo -ski dodajamo podstavam na zvočnike (r l v j m n) in nezvočnike b – p, d – t in f, če priponsko obrazilo -ski dodajamo podstavam na govorjene nezvočnike k g h, č ž š ali c s z, se ti spremenijo v š in obrazilni del ohrani le -ki.
Za začetek razložimo, kaj je podstava. To je tisti del besede, ki se načeloma ne spreminja. Za primer vzemimo besedo gora in jo sklanjajmo. Gora, gore, gori, goro, pri gori, z goro. Vidimo, da je podstava gore »gor«.
Sledimo pravopisnemu pravilu za podstavo na zvočnik r in dobimo pridevnik gorski.
Če pa vzamemo besedo Gorica, katere podstava je »Goric«, vidimo, da sledi drugemu delu pravila iz pravopisa, saj se končuje na c. Dobimo goriški.
Zapomnimo si še dve reči:
pridevniki na -ski in -ški pišejo z malo, razen ko gre za lastna imena.
Pridevniki na -ski in -ški, ki izhajajo iz večbesednih zvez, se pišejo skupaj.
Dobimo primere, kot so: novomeška situla, kranjskogorska smučišča, novogoriška zgodovina, krškopoljski prašič.
Ko imaš težave s tujimi imeni, jih izgovori naglas
Včasih nastane težava pri tujih imenih, ki se zapisujejo drugače kot izgovarjajo. Tu se ravnamo po posluhu in dodamo -ski ali -ški glede na to, kako besedo izgovorimo.
V Jezikovni svetovalnici je nekdo naštel primere Greenwich, Cambridge in Umag. Greenwich se izgovarja kot »grinič«, zato je greenwiški čas, Cambridge se izgovarja kot »kembridž« in dobimo cambriško univerzo, pri Umagu pravzaprav na koncu izgovorimo k in sledi, da je zaliv umaški.
Še nekaj posebnosti
V slovenskem sklanjanju ni podaljševanje osnove nič novega. Dogaja pa se tudi pri tvorjenju pridevnikov na -ski in -ški. Pravopis pravi: Pred obrazilo -ski vrinemo soglasnik j, kadar se podstava končuje na samoglasnik. Ko smo ravno pri tujih besedah, vzemimo za primer avstralsko mesto Sydney.
V Sydneyu zadnji ipsilon deluje kot i ne kot j. Beseda se končuje na samoglasnik, zato je pravilen zapis in izgovor sydneyjska opera.
Za podaljševanje besed pravopis navaja še eno pravilo: Kadar tvorimo pridevnik na -ski iz imena ženskega spola, pri katerem se v rodilniku dvojine in množine med nezvočnik in zvočnik vriva samoglasnik, se samoglasnik vriva tudi v pridevniku na -ski.
Dva primera slednjih sta Etna in Moskva. Imamo dve Etni in nimamo dveh Eten, imamo dve Moskvi in nimamo dveh Moskev. Tako dobimo etenski pepel in moskovski trg (pri nekaterih besedah namesto e-ja vrinemo o).
Večina primerov se ravna po prvem pravilu, a vedno obstajajo izjeme. Nekatere si je treba preprosto zapomniti, druge postanejo intuitivne z nekaj vaje in pisanja. Pri slednjem ti lahko pomaga digitalna lektorica Amebis Besana. Natančno ti bo pregledala besedilo, označila napake in predlagala popravke, z njo pa si lahko pomagaš tudi pri spreganju in sklanjanju. Program Amebis Besana si lahko naložiš na računalnik in je primeren za daljša besedila ter ima še več možnosti. Piši brezhibna besedila z Amebis Besano!
Novinar
Amebis Besana. Avtomatska lektorica. Varuška vašega ugleda.
