Polovica študij končala po starih visokošolskih programih

Cropped image of creative female secretary creating planning for executive noting important meeting and events organizing work of busy boss while sitting at working place in coworking office
Foto: GaudiLab iz iStock

V letu 2016 je študij končalo skoraj 31.000 študentov terciarnega izobraževanja, med njimi je bilo okoli 15.000 takih, ki so študirali še po predbolonjskih študijskih programih, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Največ diplomantov je na družboslovnih področjih.

V septembru 2016 se je slovensko visoko šolstvo “poslovilo” od predbolonjskih študijskih programov. Do konca septembra je bilo namreč še mogoče diplomirati po starih visokošolskih študijskih programih, sprejetih pred bolonjsko reformo leta 2004. Število višješolskih diplomantov se glede na leto 2015 ni bistveno spremenilo, saj jih je diplomiralo 1832. Večina teh (79 odstotkov) je diplomirala iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, tehnike, proizvodnih tehnologij, gradbeništva, zdravstva in sociale. Med visokošolskimi diplomanti jih je bilo tudi lani, tako kot v prejšnjih letih, največ iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, 35 odstotkov. 16 odstotkov diplomantov je pridobilo diplomo iz tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, osem odstotkov diplomantov pa je končalo naravoslovne študijske programe (naravoslovje, matematika in računalništvo).

Družboslovje že tradicionalno bolj privlači žensko populacijo. Tudi v opazovanem letu sta dve tretjini vseh diplomantk pridobili diplomo iz družbenih, poslovnih, upravnih, pravnih in izobraževalnih ved ter na področju izobraževanja učiteljev, umetnosti in humanistike. Med moško populacijo diplomantov jih je pridobilo diplomo s teh področij 41 odstotkov. Naravoslovje in tehnika pa sta bili tudi v letu 2016 pretežno “moški” področji, med diplomanti teh področij je bilo žensk manj kot tretjina. Večina diplomantov (58 odstotkov), ki so študij lani končali po starih programih, je diplomirala iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Najopaznejša razlika med bolonjskimi in predbolonjskimi diplomanti je njihova starost: Skoraj 60 odstotkov diplomantov 1. bolonjske stopnje je bila mlajša od 25 let, 75 odstotkov diplomantov 2. bolonjske stopnje je bilo mlajših od 30 let. Diplomanti dodiplomskega starega študija pa so bili večinoma starejši od 30 let. Diplomanti 3. stopnje so bili v povprečju stari nekaj čez 30 let, diplomanti starih podiplomskih programov pa večinoma okrog 40 let.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.