Ob mednarodnem dnevu študentov, ki ga od leta 1941 obeležujemo 17. novembra, je prav, da ponovno opozorimo na položaj študentov in na splošno mladih v Sloveniji, ker nam kriza jemlje štipendije, draži študij in slabša pogoje za načrtovanje prihodnosti. In še posebej, ker se položaj kljub opozorilom le še poslabšuje. Pozivali smo odločevalce, naj poslušajo glas mladih, a naleteli na gluha ušesa, zato bomo morali študenti aktivneje zavzeti svojo pozicijo in opozoriti nase.
Čeprav neprestano poslušamo, da na mladih svet stoji, da smo mladi prihodnost, da bomo mladi prispevali največ za to, da se država potegne iz sedanje krize in spet začne pot navzgor proti lepši prihodnosti – pogosto ostane le pri besedah. Zato ne preseneča dejstvo, da se v mislih mladih vse pogosteje riše slika tujine, saj so tam že zdavnaj sprevideli, da finančni rezi v visokošolstvo prinesejo rezultate le kratkoročno, dolgoročno pa to pomeni izgubo celih generacij. Poleg tega bi se v primerjavi s tujino slovenski izbraževalni prostor moral v večji meri povezati z gospodarstvo. Tako bi izobraževalne ustanove ustvarjale diplomante, ki bi že imeli nekaj praktičnih izkušenj in znanj s svojega področja študija in nek stik z dejanskimi problemi, s katerimi se srečujejo podjetja, ne pa zgolj suhoparno teoretično znanje. Svetla točka je nedavni posvet o študijskih praksah, kjer so se po dolgem času za isto mizo usedli tako predstavniki univerz, Nacionalne agencija za kakovost v visokem šolstvu, delodajalcev in študentov ter na več točkah dosegli dogovor. To bo na dolgi rok nedvomno prineslo koristi tako za študente, ki bodo že med študijem pridobili praktične izkušnje in bodo lažje zaposljivi, kot za delodajalce, ki bodo rešitve in razvojne potenciale iskali skupaj s študenti.
Prav to, boljše sodelovanje med odločevalci, bi potrebovali tudi na drugih področjih. Na področju reševanja bivanjske problematike študenti in mladi zaradi brezposelnosti oziroma pogodb za določen čas nimamo pravih možnosti za trajnejše reševanje stanovanjskega problema (nakup stanovanja ali gradnjo hiše), ampak le za najemništvo. Vrednost nepremičnin in s tem posledično tudi najemnine pa so glede na življenjski standard izredno visoke, česar si mladi preprosto ne moremo privoščiti. Sprostitev velikega števila praznih stanovanj, ki so zdaj v lasti bank, bi nedvomno prispevala k omilitvi tega problema.
Zavedamo se, da trenutni položaj za nikogar ni to, kar bi si želeli. Vendar v Študentski organizaciji Slovenije verjamemo, da lahko s pozitivno naravnano politiko ustvarimo razmere, ki bodo mlade zadržale v Sloveniji in ki bodo namesto statistike na Zavodu RS za zaposlovanje raje ustvarjali in višali dodano vrednost podjetjem in boljšali razmere za življenje. Večini evropskih držav je to že uspelo oziroma se jim to obeta v prihodnjem letu. Kdaj pa bo Sloveniji?
Ob tem se s pozivom obračamo tudi na predsednico vlade mag. Alenko Bratušek, da v času, ko razmišlja o morebitni rekonstrukciji vlade, pokaže, da misli resno z mladimi in da formira ministrstvo za mlade. Svoje ministrstvo imajo zamejci po svetu, zato menimo, da bi ga glede na kompleksno problematiko in številčnost morali imeli tudi mladi.
