Intervjuji s študenti: Olga, študentka Medicinske fakultete v Ljubljani

Zdravnica

Serija člankov Intervjuji s študenti je namenjena deljenju mnenj zdajšnjih in bivših študentov raznih programov, faksov in univerz po Sloveniji. Z njimi se pogovarjamo o njihovem študiju, izkušnjah in univerzitetnih mestih, kje študirajo ali so doštudirali. Intervjuji so namenjeni predvsem bodočim študentom in brucem, da bodo videli, kaj jih čaka, pa tudi vsem ostalim, ki jih zanima, kaj si drugi študentje mislijo.

Olga je študentka 4. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. V Sloveniji živi šele nekaj let, praktično od začetka študija; takrat se je namreč preselila iz Rusije. Danes se v Ljubljani znajde, uči in zabava tako kot vsak drugi slovenski študent.

Kaj študiraš, zakaj si se odločila za ta študij?

Študiram medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Iskreno povedano, tekom gimnazije sem izključevala fakse in na koncu je bila medicina skoraj moja edina opcija. Želela sem študirati nekaj, kar ne bi bilo monotono in bi mi kasneje dalo možnost izbire načina dela (npr. v medicini si lahko v ambulanti, v laboratoriju, pri raziskovalnih projektih …). Seveda mi je všeč naravoslovje in sem si želela, da bi moje delo potekalo na čim bolj «realnih tleh« in v stiku z ljudmi, poleg tega rada prinašam korist drugim in pomagam, kar medicina tudi vključuje.

Naštej dve dobri in dve slabi lastnosti tvojega študija.

Dejansko lahko naštejem ogromno dobrih stvari, v resnici se je kar težko odločiti. Poudarila bom neverjetno aktivno mednarodno sodelovanje našega faksa z medicinskimi fakultetami v tujini. Imamo namreč DŠMS (Društvo študentov medicine Slovenije), ki nam ponuja ogromno možnosti. Tam so zbrani najbolj aktivni in nadobudni študenti. Imamo veliko javnozdravstvenih projektov, ki se ukvarjajo z osveščanjem javnosti o temeljnih postopkih oživljanja, srčno žilnih bolezni, prepoznavanju možganske/srčne kapi, itd.

Imamo delavnice na srednjih šolah in za MOL, stojnice za izvajanje meritev, itd. S tem člani pridobimo točke za enomesečne izmenjave, ki potekajo tudi v sklopu našega društva in tako gre vsako leto okoli 200 slovenskih medicincev na prakso za en mesec – v skoraj vse države sveta (tudi Avstralija, Čile, Japonska …). Menim, da je za bodoče zdravnike zelo koristno videti, kako se dela v tujini. Na splošno nes delo v društvu zelo povezuje in tam sem tudi sklenila najboljša prijateljstva. Še ena dobra stvar je odsotnost stresnih izpitnih obdobij v 4.-6. letnikih. Na kliniki imamo rotacije, dva do šest tednov na enem oddelku in potem izpit.

Slabe stvari so bolj na področju organizacije. Prva stvar je pogosto nesodelovanje med katedrami in oddelki, ki v bistvu iz nekih razlogov ne komunicirajo med sabo in tako delajo dodatno delo študentskemu svetu pri urejanju urnikov in izpitov. Imamo tudi veliko predavanj in seminarjev, na katerih moraš imet visok odstotek prisotnosti, a ti sploh ne koristijo pri študiju, samo vzamejo dragocen čas. Take stvari bi morali biti prostovoljne, študenti bi morali imeti pravico do izbire, kakšen način učenja jim bolj odgovarja.

zdravniki pregledujejo pacienta

Koliko časa ti vzame učenje za izpite?

Zelo odvisno, res zelo, do mojega 4. letnika je bilo to od enega večera do 16 dni za en izpit. Na splošno izpitno obdobje izgleda tako, da en mesec preživiš v knjižnici, po kakem velikem izpitu pa si vzameš prost dan in greš lahko na kakšno žurko, tudi kakšen petek smo šli zvečer ven po celem dnevu učenja. Drugače jaz nisem človek za sprotno učenje, tako da med letom res manj delam in imam posledično večino dela pred izpitom.

Ali bi ta študij/fakulteto priporočila drugim?

Ja, res bi zelo priporočila komurkoli, ki ima voljo do učenja in ga zanima naravoslovje. Sem skoraj sigurna, da je to najboljša izbira, ker je študij zelo raznolik in imamo veliko možnosti za zabavne in uporabne obštudijske dejavnosti, brez katerih si sploh ne morem predstavljati mojega študentskega življenja.

Kaj pri študiju pogrešaš?

Po mojem mnenju bi imeli lahko več kliničnih stvari in bolje organizirane vaje v bolnišnici, ker res več odneseš od življenjske situacije oziroma dela s pacientom kot iz suhoparne debele knjige.

Talenti v belem, Meredith

Ali imaš ob študiju čas za službo? S čim se ukvarjaš izven faksa?

Izven faksa imam čisto preveč stvari, na trenutke se mi zdi, da delam za to več kot za faks. Načeloma imaš lahko dve večji stvari zraven. Jaz vodim enega od največjih javnozdravstvenih projektov v DŠMS, kjer birokracija in organizacija dogodkov vzameta kar nekaj časa. Druga stvar je organizacija enomesečnih izmenjav (ki sem jih omenina že zgoraj) za tujce, ki pridejo na isti način v Slovenijo, kar zahteva tudi urejanje njihove dokumentacije, nastanitve, iskanje mentorjev …  Enkrat na teden delam (v bolnici ali pa učim ruščino), poskušam pa tudi športati vsaj enkrat tedensko. Načeloma imamo dopoldne faks, popoldan in zvečer pa se ob nekaterih dneh da vključiti obštudijske aktivnosti.

Kako si zadovoljen/a z utripom tvojega študijskega mesta?

Res sem zadovoljna, in to rečem tudi po življenju v Rusiji in po enomesečni izmenjavi v Belgiji ter vseh potovanjih, ki jih je bilo veliko tekom mojega študija. Ljubljana je res študentsko mesto in obstaja ogromna izbira krajev za žur, tudi poleti, medtem ko so nekatera druga evropska študentska mesta poleti mrtva. Ljubljano cenim zaradi domačega ambienta manjšega mesta, velike izbire lokalov, večjih in manjših klubov ter dostopnosti alternativnih žurk. Tukaj res vsak študent najde nekaj zase, kot pravijo vsi naši tujci, ki prihajajo na izmenjave.

Glede na to, da prihajaš iz Moskve: kaj misliš, da ti Ljubljana kot študentsko mesto ponuja, česar ti Moskva ne bi? Kaj pa obratno?

Ljubljana ponuja res lepo študentsko življenje. Veliko časa prihranim, ker se vse nahaja zelo blizu, na faksu konec koncev skoraj nimam nepotrebne obremenitve in mi nikoli ne manjka časa za sprostitev in obštudeijke dejavnosti. Ogromno možnosti imam za izmenjave, delo na mednarodnem nivoju in pridobitev novega znanja z delom v DŠMS (to v Moskvi sploh ne obstaja).

Moskva Rdeči trg
Moskva je sicer prestolnica z veliko dogajanja, je pa Ljubljana študentu precej bolj prijazno mesto.

Veliko predavateljev na faksu je res pripravljenih predat znanje študentom in spodbujajo študentsko prostovoljstvo, v Moskvi pa se splošna kvaliteta izobrazbe v zadnjih letih slabša. V vsakdanjem življenju se  res boljše počutim, saj je Ljubljana neprimerljivo bolj varna, ponoči se počutim varno v primerjavi z Moskvo, ki je, kot vsa zelo velika mesta, kar nevarna. Če pa govorimo o prednostih Moskve, je tam več možnosti za doživetje kakšnega velikega dogodka ali aktivnosti, ker se tam najde res marsikaj.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.