Komentar: Smo študentje spet pozabljeni?

Nova realnost, ki nas v Sloveniji spremlja že dobrih 8 mesecev, se zdi vse prej kot ustaljena. Koronavirus je povzročil negativne posledice na mnogih področjih našega življenja in nas s tem omejil pri normalnem poteku našega ustaljenega življenjskega načina. Zaprtje mnogih industrijskih panog, vzgojno-izobraževalnih ustanov in drugih javnih prostorov je dandanes nekaj čisto »normalnega«. Vprašanje pa je, ali se je država normalno oziroma v zadostni meri odzvala na študentsko problematiko, ki študente spremlja v času krize?

Online izobraževanje

Dejstvo, da je bilo izobraževanje prestavljeno na splet, ne le na študijski, ampak tudi na gimnazijski in osnovni ravni, je glede na trenutne razmere čisto razumljivo. Študentsko izobraževanje preko spleta ima svoje prednosti in slabosti, žal pa je drugih veliko več.

Zaradi spremljanja predavanj preko računalnika, je lahko stopnja koncentracije posameznikov pri predavanjih veliko nižja. Mnogi namreč poleg predavanj počnejo ostale stvari, kot so hišna opravila, spremljanje najljubše televizijske oddaje, brskanje po svojem najljubšem družbenem omrežju, in zaradi tega ne zajamejo vse predavane snovi. Poleg tega zaradi študiranja na daljavo, trpi tudi naš vid. Velja splošno prepričanje, da so elektronske naprave vse drugo kot dobre za naše oči. Trpeti pa zna tudi naš zdrav način življenja, saj marsikdo ob konstantnem spremljanju študija in obveznostih ne najde motivacije ali časa za opravljanje fizičnih aktivnosti. S tem škodimo našemu zdravemu umu in deprivilegiramo svoje zdravje.

Ne moramo pa mimo dejstva, da so se marsikatere fakultete izredno potrudile, da so svoj način poučevanja prilagodile trenutnim razmeram. S sprotni nalogami so poskrbele, da študentje redno opravljajo svoje obveznosti in s tem pokažejo osvojeno znanje. Mnoge izpite so tudi nadomestile z omenjenimi obveznostmi in širšimi nalogami, kot so raziskovalne in seminarske naloge. Problem študija na daljavo je dejansko samodisciplina posameznika in njegova motivacija za izobraževanje. Mnogim študentom tak način študiranja dejansko odgovarja, saj imajo s tem več časa za opravljanje svojih izvenštudijskih obveznosti.

Študentsko delo

Z zapiranjem večine gospodarskih dejavnosti, se je študentsko delo zelo omejilo. Mnogo študentov je namreč svoje delo opravljalo v gostinskih dejavnostih, dokler niso bile te, ta mesec, ponovno primorane zapreti svoja vrata. Prav tako so svoja vrata zaprle dejavnosti in trgovine z nenujnimi storitvami. S tem se je razpon študentskih del zelo omejil, kar pomeni, da mnogo študentov v času koronakrize niti nima možnosti dobiti dela in prihodka. Zaradi pomanjkanja finančne oskrbe, si študentje sami ne morajo privoščiti osnovnih življenjskih potrebščin.

Študentski domovi

Ko je vlada konec oktobra sprejela odlok o zaprtju študentskih domov, je to povzročilo množično praznjenje študentskih sob. V njih so lahko ostale samo izjeme, kot so študentje s stalnim prebivališčem v študentskem domu, študentske družine in tuji študentje. Pa so te izjeme dejansko edine, ki potrebujejo omenjeno nastanitev? Študentski sveti po Sloveniji bi na zastavljeno vprašanje brez dvoma odgovorili nikalno. Ti so namreč napisali javno pismo, v katerem so poudarili, da je vladna odločitev z zapiranjem študentskih domov, zapostavila skupine študentov, ki od uvedenega odloka nimajo več možnosti za kvaliteten študij ali bivanje. Zapiranje domov je brez dvoma predstavilo problem tudi tistim študentom, ki so v kraju univerze opravljali študentsko delo, ki so ga bili kasneje, po izdanem odloku, primorani prenehati opravljati in se vrniti domov.

Pustimo času čas

V času prvega vala covida-19je vlada RS študentom namenila finančno izplačilo v vrednosti 150 €. To naj bi bil solidarnostni dodatek države študentom, ki bi jim v času prvega vala virusa  olajšal izpad prihodka. Vrednost solidarnostnega prispevka je bila tisto obdobje osrednja tema študentskega pogovora. Je bil znesek študentom zadosten? Si vsi zaslužijo dodatek? Bodo izredni študenti do dodatka prikrajšani? To so bila vprašanja, ki so se o omenjeni temi razglabljala.

Le sedem mesecev po tem, pa so se študentje znašli v identični, morda celo slabši, situaciji. Država namreč študente o kakršnemkoli dodatku še ni posebej obvestila, omenila je samo da, v času študija na daljavo, predvideva zagotovitev sredstev za brezplačne študentske obroke. Poleg tega je predvidena oprostitev plačila bivanja v študentskih domovih. Pa je takšna pomoč s strani države zares zadostna? Ne preostane nam drugega, kot da pustimo času čas, spremljamo vladne rešitve in upamo, da bodo v prid skupnosti študentov.

Prejšnji članekAli letos potrebujemo božične lučke in jelko po mestih?
Naslednji članekPovračilo: Gert Ledig oriše grozote druge svetovne vojne

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.