Vsi poznamo Zoisovo in državno štipendijo, zanju prijavo odda skoraj vsak, ki izpolnjuje pogoje. Manj znano pa je, da poleg teh dveh obstaja cela vrsta manjših, bolj specifičnih virov denarja, za katere se preprosto prijavi premalo ljudi. Ne zato ker denarja ni, ampak zato ker zanje večina niti ne ve.
Občinske štipendije: lokalni denar, o katerem se ne govori
Marsikatera občina v Sloveniji vsako leto razpiše svoje štipendije ali enkratne denarne pomoči za dijake in študente s stalnim prebivališčem na svojem območju. Novo mesto na primer razpisuje izredne štipendije in enkratne denarne pomoči za perspektivne posameznike, Hoče – Slivnica pa celoletne štipendije za nadarjene z rokom prijave do 5. septembra. Podobno počnejo tudi Divača, Gornja Radgona, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Šentjur, Ptuj, Trzin, Kranj, Izola, Bohinj in Ajdovščina. Pa tudi mnoge druge.
Težava je v tem, da vsaka občina razpis objavi na svoji spletni strani, po svojih pogojih in v svojem terminu. Nihče tega centralno ne zbira na enem mestu. Če prihajaš iz manjše občine, obstaja realna možnost, da tvoja lokalna skupnost denar razpisuje že leta, ti pa zanj še nisi slišal. Preverjanje traja pet minut na spletni strani lastne občine, splača pa se vsako leto znova, ker se pogoji in zneski spreminjajo.
➡️Preveri tudi: Vse informacije o študiju.
Kadrovske štipendije: podjetja iščejo štipendiste, ne obratno
Tu gre za obraten problem od tega, kar bi pričakoval. Podjetja imajo denar in kadrovske potrebe, primernih prijav pa je premalo. Delodajalci so po zakonu dolžni javnemu skladu (SRIPS) sporočiti svoje potrebe po kadrovskih štipendistih, te potrebe pa se zbirajo v aplikaciji, ki se imenuje Izmenjevalnica.
Kadrovske štipendije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami — po ocenah portalov, ki spremljajo štipendiranje, znašajo med 300 in 400 evri mesečno, odvisno od podjetja in smeri študija. V zameno se od tebe pričakuje, da se po zaključku študija za določen čas zaposliš pri štipenditorju, kar marsikoga odvrne, čeprav gre v praksi pogosto za garantirano prvo zaposlitev, ne za past.
Zanimivo je tudi, da lahko podjetje štipendijo ponudi tudi na tvojo lastno pobudo, tudi če je javno ni razpisalo. Se pravi — če te zanima konkretno podjetje, ni nujno čakati na objavo. Vprašaš lahko kar sam.
Regijske sheme: denar, ki gre skozi razvojne agencije
Poleg neposrednega sofinanciranja obstaja tudi posredna pot, prek regionalnih razvojnih agencij (RRA), ki v posameznih statističnih regijah vodijo svoje štipendijske sheme. Delodajalec se v tem primeru prijavi na razpis lokalne RRA namesto neposredno na SRIPS, denar pa nato pride do študenta po podobni logiki kot pri kadrovskih štipendijah. Ker gre za regijsko razpršen sistem, informacije spet niso na enem mestu. Treba jih je iskati po posameznih RRA glede na regijo, kjer živiš ali študiraš.
Ozke, namenske štipendije, ki jih le redko kdo najde
Sklad SRIPS poleg glavnih shem občasno objavlja tudi zelo specifične razpise: na primer štipendijo Josephine Valencic za študij vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu, ali sofinanciranje študijskih in znanstvenih obiskov v tujini. Konkreten pokazatelj, kako malo ljudi te niše pozna: pri enem od letošnjih razpisov znotraj Zoisove sheme (skupina za višješolske in visokošolske vlagatelje) je vlogo oddalo le 793 kandidatov za celo Slovenijo. Za primerjavo, gre za shemo, znotraj katere osnovni znesek za študenta znaša 180,88 evra mesečno, kar v desetih mesecih pomeni skoraj 1.809 evrov na leto.
Kje dejansko začeti iskati?
Realno gre za tri postaje: spletna stran lastne občine, Izmenjevalnica na SRIPS-u za kadrovske štipendije, in stran svoje regionalne razvojne agencije za regijske sheme. Nobena od teh poti ni zapletena, je pa raztresena, kar pomeni, da jo je treba poiskati sam, ker ti je nihče ne bo poslal v nabiralnik.
Če imaš pol ure časa enkrat na leto, recimo konec avgusta pred novim šolskim letom, jo nameni prav temu. Bolje izgubljena pol ura kot 1.800 evrov, ki bi jih lahko imel, pa jih niso vprašali zate.
