Stopnje izobrazbe in pridobljeni nazivi

Si ravno pred vpisom na drugo stopnjo študija, pa ne veš, ali bi se sploh vpisal? Naj ti pojasnimo nekaj zanimivosti, ki so povezane s stopnjo izobrazbe in nazivom, ki ga pridobiš, ko zaključiš posamezno stopnjo.

Obstajata dva sistema oziroma dve ogrodji kvalifikacij: slovensko (SOK) in evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK).

Slovenski sistem je trenutno takšen:

STARI PROGRAMI RAVEN IZOBRAZBE BOLONJSKI PROGRAMI
višješolski programi (do 1994)

višješolski strokovni programi

6/1

 

specializacija po višješolskih programih

visokošolski strokovni programi

6/2

 

visokošolski strokovni programi – 1. bolonjska stopnja

univerzitetni programi – 1. bolonjska stopnja

specializacija po visokošolskih strokovnih programih

univerzitetni programi

7  

magisteriji stroke (naziv mag. za imenom) – 2. bolonjska stopnja

specializacija po univerzitetnih programih

magisteriji znanosti (naziv mag. pred imenom)

8/1
doktorati znanosti (naziv dr. pred imenom) 8/2 doktorati znanosti (naziv dr. pred imenom) – 3. bolonjska stopnja

 

Če se torej po končani gimnaziji ali srednji šoli vpišeš na višjo šolo, boš po koncu študija pridobil stopnjo izobrazbe 6/1.

Če končaš prvo stopnjo visokošolskega ali univerzitetnega programa, ki traja tri ali štiri leta (odvisno od fakultete), boš imel stopnjo izobrazbe 6/2.

Če želiš pridobiti sedmo stopnjo izobrazbe, se moraš po končani prvi stopnji vpisati še na drugo stopnjo, ki traja eno ali dve leti.

Sedma stopnja je torej po bolonjskem sistemu pridobljena šele po končani drugi bolonjski stopnji oziroma po petih letih študija. Si pa lahko tako na prvi kot na drugi stopnji vzameš leto absolventa, v katerem spišeš diplomsko oziroma magistrsko nalogo.

Pred bolonjsko reformo so študenti sedmo stopnjo izobrazbe pridobili po štiriletnem izobraževanju (izjemoma so bili na nekaterih fakultetah programi za pol leta ali eno leto daljši), pripadalo pa jim je eno leto absolventa.

Kaj to pomeni?

Pred bolonjsko reformo so študenti torej diplomirali, ko so po štiriletnem študiju uspešno zagovarjali kakih 100 strani dolgo diplomsko nalogo (pisanje diplomske naloge je le najbolj pridnim vzelo manj kot eno leto, večini pa več) in s tem dosegli sedmo stopnjo izobrazbe. Če so končali še znanstveni magisterij, so pridobili stopnjo 8/1. To je magisterij, ki se zapiše kot naziv pred imenom (mag. ime in priimek).

Z bolonjsko reformo pa so štiriletne študijske programe razbili na dva dela: prvi del traja tri leta (ali štiri) in po njem dosežemo šele stopnjo izobrazbe 6/2, drugi del pa traja dve leti (ali eno) in šele ta prinese sedmo stopnjo izobrazbe. Z njo pridobiš naziv magisterij, ki pa ne pomeni znanstvenega magisterija, kot je bilo možno po starem, ampak je stopnja izobrazbe enaka stari diplomi, pridobljeni naziv pa se piše za imenom (ime in priimek, mag. ekonomije).

Ko se torej vpisuješ na faks, se zavedaj, da zdajšnji magisterij ni znanstveni magisterij, ampak samo druga stopnja, s katero boš prišel do stare diplome in sedme stopnje izobrazbe.

Marsikdo tega ne ve, zato je prepričan, da nadaljevanje študija po prvi stopnji ni nujno. Če si končal visokošolsko prvo stopnjo, je to sicer načeloma res (čeprav lahko nadaljuješ študij na drugi stopnji), saj se pričakuje, da si imel med študijem več prakse in se boš zaposlil. Če si končal univerzitetno smer, pa je zate zagotovo priporočljivo, da se vpišeš tudi na drugo stopnjo in pridobiš sedmo stopnjo izobrazbe.

Seveda je to odvisno tudi od poklica, za katerega se izobražuješ. Obstajajo tudi faksi, na katerih se študijski programi ne razdelijo na dve stopnji, ampak gre za enovite magistrske študijske programe. Tako je denimo študij farmacije in medicine dolg pet let, študij medicine pa celo šest. Tukaj študenti nimajo možnosti izbire, ali bodo končali po prvi stopnji ali vpisali še drugo, saj celoten študij poteka v enem kosu.

Nazivi

Tudi nazivi, pridobljeni po starih in po novih programih, se razlikujejo. Pred reformo so imeli diplomiranci naziv diplomirani ekonomist, če so končali visokošolski program, če so končali univerzitetni program, pa se je naziv glasil univerzitetni diplomirani ekonomist. Ko so zaključili magisterij znanosti, so pridobili naziv magister znanosti, oznaka se je zapisala pred njihovim imenom.

Danes so nazivi drugačni. Ko zaključiš prvo stopnjo po visokošolskem programu, bo tvoj naziv diplomirani ekonomist (VS), ko zaključiš prvo stopnjo po univerzitetnem programu pa diplomirani ekonomist (UN). Po končani drugi stopnji boš prejel naziv magister ekonomije, oznaka mag. pa bo stala za tvojim imenom.

V tem članku smo predstavili razlike med nazivi in stopnjami po starem in po novem. Za nadaljnje branje pa priporočamo naš članek o pomenu terciarne izobrazbe (bit.ly/st-terciarna) in o tem, kako se tega lotevajo evropski študentje (bit.ly/st-studirati).

+ objave

Novinarka. Obožujem tri stvari: organizacijo dogodkov, potovanja in muzikale.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.