Evropa ima nekaj svetovno znanih narodnih parkov, a poleg najbolj obleganih destinacij obstajajo tudi takšni, kjer je še vedno mogoče doživeti tišino. To so kraji, kjer ne stojite v vrsti za razgled, kjer pohodniške poti niso preobremenjene in kjer narava še vedno deluje neukročeno. Če iščete pokrajine, ki ponujajo občutek prostora in pristnosti, so naslednji parki vredni razmisleka.
Narodni park Durmitor združuje dramatične apnenčaste vrhove, ledeniška jezera in globok kanjon reke Tare, enega najglobljih v Evropi. Pokrajina je surova in razgibana, razgledi pa se hitro spreminjajo med gorskimi planotami in strmimi stenami. Kljub izjemni naravni kulisi park še vedno ni množično obiskan. Črno jezero v bližini Žabljaka ponuja dostopen, a še vedno intimen stik z naravo.
Najboljši čas za obisk: junij do september za pohodništvo, september za mirnejšo izkušnjo.
Valbona v severni Albaniji leži v osrčju Prokletij, gorovja, ki ga zaznamujejo ostri vrhovi, globoke doline in tradicionalne kamnite hiše. Pokrajina deluje skoraj alpsko, a z bolj divjim, manj urejenim značajem. Park je še vedno relativno malo obiskan, infrastruktura pa preprosta, kar prispeva k občutku avtentičnosti. Pohod med dolinama Valbona in Theth velja za enega najlepših v regiji.
Najboljši čas za obisk: junij do september, ko so poti prehodne in vreme stabilnejše.
Na severu Španije leži park Picos de Europa, kjer se dramatične apnenčaste stene dvigajo nad zelenimi dolinami. Ime izvira iz dejstva, da so bili ti vrhovi med prvimi, ki so jih pomorščaki zagledali ob vrnitvi iz Atlantika. Kombinacija gorskega reliefa in bližine oceana ustvarja poseben kontrast med surovimi vrhovi in mehkejšimi dolinami.
Najboljši čas za obisk: pozna pomlad ali zgodnja jesen.
Hohe Tauern je največji narodni park v Avstriji in vključuje ledenike, slapove in več kot trideset vrhov nad 3.000 metri. Med najbolj znanimi naravnimi znamenitostmi so slapovi Krimml. Zaradi svoje velikosti park omogoča razpršen obisk, zato tudi v sezoni ni občutka preobremenjenosti.
Najboljši čas za obisk: junij do september, september za mirnejšo izkušnjo.
Narodni park Oulanka ponuja severno tišino, reke, viseče mostove in neskončne gozdove. Pokrajina ni dramatična v alpskem smislu, temveč subtilna in odprta. Jeseni park zasije v toplih barvah, pozimi pa se spremeni v skoraj popolnoma belo pokrajino.
Najboljši čas za obisk: september za jesenske tone ali pozna zima za zasneženo kuliso.