Študentsko po Češko

Prvič sem šla povsem naključno. Iz radovednosti, želje po spremembi, učenju jezika, nečem novem. Drugič sem tu, ker vem, kako je bilo prvič…

Karlova univerza
Na Češkem je preko deset univerz. Najbolj znana je seveda Karlova univerza v Pragi, ki ima tudi najdaljšo tradicijo in mednarodno veljavo (ustanovljena že leta 1348 na pobudo Karla IV. in je najstarejša univerza na območju srednje, severne in vzhodne Evrope). Pod okriljem slednje je sedaj 17 fakultet in 3-je visokošolski zavodi. Skoraj vse praške fakultete so že pred nekaj leti postopoma začele uvajati bolonjski način študija. V praksi to pomeni, da obstajajo trije tipi študija – bakalarski, magistrski in doktorski. Za pridobitev naziva bakalar je navadno potrebno narediti 3 do 4 letnike, le-tem pa sledi t.i. “statnice” (tj. preizkus). Večina študentov se nato odloči za nadaljevanje študija, torej za magistrski program, ki traja 1 do 3 leta.

Tuji študentje na Češkem
Praga je takorekoč meka za študente s celega sveta. Je lepo in zanimivo mesto  ter – kar je s študentskega vidika tudi zelo pomembno – je cenovno ugodno mesto. Cene so približno iste kot pri nas oziroma nekoliko nižje.
Od več kot 42 400 študentov, ki študirajo na Karlovi univerzi (kar je približno petina vseh študentov na Češkem), je 4 300 študentov tujcev, od tega jih 750 študira na smereh, ki so v angleščini. Da gre za resnično mednarodno univerzo, priča tudi dejstvo, da ima Karlova univerza sklenjenih 450 bilateralnih pogodb in 170 mednarodnih partnerskih pogodb s tujimi univerzami.
Največ tujih študentov, ki redno študirajo na Češkem, prihaja s Slovaške (kar je glede na skupno zgodovino obeh držav in manjšo jezikovno oviro povsem razumljivo). Ostali pa so praktično od povsod. Težje bi bilo najti državo, od koder tujci ne prihajajo. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da študira češčino tudi kar nekaj Japoncev. Yoshi Yuki Morishita, 27-letni študent češčine in evropske zgodovine, ki je tukaj na svojem doktorskem študiju, mi je npr. povedal, da se mu zdi študirati na Češkem težje kot na Japonskem in da je bilo zanj presenetljivo dejstvo, da so v študentskih domovih med seboj pomešani dekleta in fantje. Ista stvar je presenetila tudi Shaymaa-o in Taysir, ki sicer v Kairu študirata češčino in angleščino. Ko sem ju vprašala, zakaj ravno češčina, sta mi odgovorili, da je češčina zanimiv jezik, ker ga ne obvlada veliko ljudi. Prva bi po končani fakulteti rada postala učiteljica, druga pa predavateljica na fakulteti. Za kar ima dobre možnosti, saj je trenutno najboljša v razredu.

Sistem prehranjevanja
Tako kot v večini evropskih držav, je tudi na Češkem za prehranjevanje študentov poskrbljeno v menzah. Slednje so za razvajen slovenski študentski želodec precej drugačne, a kdor ima rad “knedličke” in razne “omačke”, bo zelo zadovoljen. Povečini najprej za menzo kupiš posebno kartico, ki jo potem sproti polniš (kot npr. mobi kartico) in ti nato pri vsakem kosilu odštejejo neko vsoto. Cene kosil so resnično nizke (ok. 250 sit), a je tudi kvaliteta temu primerna. Se pa preverjeno dá preživeti, kakor tudi najti menze, kjer je hrana boljša. Dobra ideja prehranjevalne politike je, da na začetku semestra dobiš posebne listke-kupone, s katerimi lahko npr. v študentskih domovih kupiš precej znižano hrano (sendviče).

Študentski domovi
Slednji so zelo podobni tem v Sloveniji. Če imaš srečo, dobiš dobrega (z internetom), če ne, malo slabšega. (A to ni problem, glede na to, da je oskrba z računalniki na fakultetah zelo dobra. Filozofska fakulteta ponuja npr. svojim študentom preko 100 odličnih računalnikov.) V letošnjem letu se je sicer cena za bivanje v študentskem domu podvojila (kar je med študenti vzbudilo veliko nelagodja), a gre dejansko samo za spremembo financiranja. Država zdaj subvencije dodeljuje študentom (preko visokih šol) namesto (kot prej) študentskim domovom. Tako zdaj subvencije dodeljuje vsem študentom, tudi tistim iz Prage. Problem je nastopil, ker nekateri študenti še do danes niso dobili niti prve subvencije. In brez slednje je bivanje za nekatere drago.
Za tuje študente bivanje navadno ni drago. Vendar ponavadi tujce dajo skupaj, kar je po eni strani dobro (z njimi lažje vzpostaviš stik), po drugi strani ne (če želiš obvladati jezik). A tudi to ni nujno pravilo – na svoji prvi izmenjavi tukaj sem tudi sama imela češko cimro.

Zabava
Zvečer, po napornem dnevu, se navadno gre v najbližjo “hospodo” (gostilno) na pivo. V deželi, ki je po vsem svetu znana po svoji pivovarski tradiciji, je to malodane nuja. Po pivu pa so aktualni tudi študentski klubi, ki jih v Pragi ne manjka. Skoraj v vsakem študentskem naselju je kak. Na Hv?zdi (znano praško študentsko naselje) je zelo popularen istoimenski klub.

Zakaj na Češko?
Sama sem izbrala Češko oz. Prago, ker sem se že prej učila jezika in sem ga hotela izboljšati. Jo pa priporočam vsakomur, ki želi okusiti študij v pestri in moderni evropski prestolnici, ki ponuja prvovrstne študijske programe in obilo kulturnega življenja ter zabave.


Tekst in foto: Laura Fekonja

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.