Festival slovenskega filma v polnem zagonu sredi Portoroža!

Logo festivala.
Letošnji festival bo prinesel bero raznolikosti, saj so po besedah direktorja festivala Bojana Labovića filmi v tekmovalnem programu žanrsko zelo raznorodni.

Od 25. do 30. oktobra bo potekala že 25. edicija Slovenskega filmskega festivala (25. FSF Portorož), ki se po koronskem obdobju ponovno v celotni izvedbi vrača na slovensko obalo. V tekmovalnem programu bo na ogled 53 filmov, festival pa bo odprla slovenska filmska klasika Vesna (František Čáp, 1953); ki je dala osrednjim nagradam tudi ime.

Nagrade vesna, ki jih podeljujejo na tem festivalu, so najvišja nacionalna odličja na področju filmske umetnosti, ki jih za najvidnejše dosežke filmskih ustvarjalcev v preteklem letu podeljujeta strokovni žiriji festivala.

Film Vesna.
Kot je znano, je František Čáp svoja zadnja leta preživel v Portorožu in Piranu, kjer je tudi pokopan, zato bo njemu v čast letošnja otvoritvena projekcija pripadla zimzeleni uspešnici, prvič bo slovenskemu občinstvu na ogled restavrirana digitalna kopija.

Cene ostajajo iste

25. FSF Portorož se bo odvijal na treh prizoriščih: v Avditoriju Portorož, na Razstavišču Monfort in v Gledališču Tartini v Piranu.

Cene vstopnic bodo po besedah vodje projekta Tjaše Smrekar enake kot lani. Redna vstopnica bo stala 5 eurov, znižana 4 eure (dijaki, študentje, upokojenci, brezposelni in hendikepirani na invalidskih vozičkih); v ceno pa je že vštet filmski evro, s katerim bodo študentom filmskih smeri na ljubljanski AGRFT in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici omogočili bivanje na festivalu.

Bogat program

V tekmovalni program igranih celovečercev se je uvrstilo sedem filmov: mladinska filma Vesolje med nami (Rahela Jagrič Pirc) in Kapa (Slobodan Maksimović), eksperimentalni Ptičar (Robert Černelč) ter filmi Moja Vesna (Sara Kern), Jezdeca (Dominik Mencej), Orkester (Matevž Luzar) in Dedek gre na jug (Vinci Vogue Anžlovar).

Vodje festivala.
Po besedah direktorja festivala predmet tega, ali se kaj uvrsti na festival ali ne, niso teme posamičnih filmov, temveč so v ospredju kompetence filmskega jezika oziroma filmsko-strokovne kompetence. Ob Laboviću sta selektorja programa še publicistka in filmska kritičarka Veronika Zakonjšek ter filmski teoretik Nace Zavrl.

V programu celovečernih dokumentarcev bodo tekmovali štirje filmi: Smučarske sanje Haidy Kancler, Konoplja osvobaja Mihe Čelarja, Pošvedrani klavir Mihe Vipotnika in Ena za reko: Zgodba Save Rožleta Bregarja. V tekmovalnem programu je tudi pet dokumentarnih filmov, ki so nastali za lansko 30-letnico samostojne Slovenije. Na ogled bodo 2017 Gorana Vojnovića in Aleksandra Stanojevića, Beli bojevnik v črni obleki Maje Weiss, Bitka za Holmec Boštjana Slatenška, Poletje 91 Žige Virca ter igrano-dokumentarni Sen 91 Matiasa Zemljiča.

Badjurova nagrada za življenjsko delo v roke Milene Zupančič

Ta se podeljuje za vrhunske dosežke na filmskem področju in je najvišja slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture.

»Milena Zupančič s svojim delom, ki sega tudi onkraj filmskega in gledališkega ustvarjanja, močno označuje slovenski kulturni in družbeni prostor, zato je podelitev Badjurove nagrade za življenjsko delo gospe Mileni Zupančič priložnost, s katero izkazujemo svoje spoštovanje do igralkine več kot pol stoletja dolge ustvarjalne poti. Milena Zupančič nas s svojo neusahljivo ustvarjalnostjo vedno znova preseneti in prepriča, da še zdaleč ni rekla zadnje besede,« je v utemeljitvi povedal predsednik komisije za podeljevanje nagrade režiser Boris Petkovič. Člani in članice komisije za nagrado so bili še Jelka Stergel, Polona Juh, Viva Videnović ter Dušan Milavec.

Cvetje v jeseni - The flowers in Autumn

»Prijatelj slovenskega filma« Rajko Grlič

Naziv »prijatelja slovenskega filma«, častnega gosta, ki ga veže tesna vez bodisi s slovensko publiko bodisi s slovensko filmsko produkcijo, letos nosi hrvaški režiser Rajko Grlić. Grlić je v svoji petdesetletni karieri sodeloval z mnogimi slovenskimi ustvarjalci, med njimi z letošnjo Badjurovo nagrajenko, igralko Mileno Zupančič, scenaristom Brankom Šömnom, tonskim mojstrom Marijanom Megličem in pred kratkim umrlim igralcem Radkom Poličem Racom.

Film Ustava Republike Hrvaške.
Starejše občinstvo se ga bo spomnilo po uspešnicah, kot sta Samo enkrat se ljubi in V žrelu življenja, eden izmed njegovih novejših filmov Ustava republike Hrvaške zaznamuje tudi sodelovanje s slovenskimi producenti.

Festivalska druženja v znamenju pestrega glasbenega programa

V Monfortu se bo po končanih filmskih projekcijah odvijal glasbeni program, ki bo tudi letos bogat in skrbno pripravljen. Program je oblikoval Brane Rončel, ki bo v sredo, 26. 10., poskrbel za DJ večer funka, R&B-ja ter afriških, brazilskih in latino ritmov, s svojo glasbeno zbirko pa bo pospremil tudi ostale dogodke spremljevalnega programa. Do konca festivalskega dogajanja se bodo zvrstili še pivški rockerji Ana Pupedan, Londončanka nigerijskih korenin Camilla George ter pop-rock zasedba Leonart.

Ana Pupedan.
V petek bodo nastopili Ana Pupedan.

Vstop na večerna druženja v Monfortu je prost, koncerti pa se bodo pričenjali ob 22:30 – z izjemo torkovega večera, ki se bo pričel ob 22. uri.

 

Junior novinar

Prejšnji članekIzvrsten uspeh za Univerzo v Ljubljani, ki ga lahko še izboljša
Naslednji članekTop 5 nasvetov za popolne selfije

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.