Poznaš tisti občutek, ko uživaš v filmu, pa te z ekrana napade neka do kraja obrabljena neumnost, zaradi katere zaviješ z očmi? To so pogosto situacije, ki imajo v realnosti več možnih izidov, a se v filmih ponavadi držijo istega vzorca. Na primer, da pride do nesporazuma, a »ni časa za razlago«, ali tistemu, ki poskusi razložiti, tako vztrajno skačejo v besedo, da pogovor odpade. Ali obratno, ko zlobnež izgublja čas z razlago načrta, dokler ne prispe pomoč. Katerih nadležnih filmskih klišejev se še spomniš?
»Za mano je, a ne?«
Scena z zlobnežem, ki se sredi pogovora pojavi za junakom, je lahko dobra, a kot vsak kliše jo je potrebno upravičiti.
Nasilneži čakajo na vrsto
Protagonist, ki ga nasprotnik številčno prekaša, bi dosti bolj navdušil, če se z nasilneži ne bi spopadal po vrsti. Prizor, v katerem junaka obkolijo trije in počakajo, da premaga prvega izmed njih, preden napadejo ostali, žal ni realističen.
Ko je za malo krvi treba prerezati dlan
Zakaj bi se urezal ravno na mestu, kjer se veliko potiš in se ga težko ne dotikaš? Tudi med mističnimi obredi se je priporočljivo izogibati vnetjem.
»Nisva si tako različna«
Zgornji kliše dostikrat sovpade s tistim, kjer zlobnež izgublja čas z razlago načrta. Zlobnež junaku podrži zrcalo in ga prisili v prevpraševanje vrednot tako, da izpostavi podobnosti med njima. Včasih je to le sredstvo psihološke igre, ki sproži krizo identitete, včasih pa resen poskus spraviti junaka na svojo stran. Dejstvo, da je zlobnež le junak, ki je na ključni točki ubral drugo pot, je lahko zanimivo – a ne brez truda.
Nesramni geniji
Pametnjakoviči, ki vzdihujejo vsakič, ko kdo kaj vpraša, in na vse odgovarjajo, kakor da je samoumevno. Pa če so še tako pristni, so v glavnem nadležni.
Pogovor, ki reši vse
Filmi nas lahko naučijo veliko, a če gre verjeti temu tropu, lahko nekajdesetletne spore rešujemo tako, da obe strani z zvijačo spravimo v isto sobo. Pogovor steče in nesporazum se pozabi ali začasno postavi na stran za višje dobro.
Če nekoga umoriš, vsaj preveri, ali je mrtev
Poteza, ki je ne uporabi noben dramatični zlobnež: preverjanje pulza. Da nekoga, ki si ga komaj premagal, ni preudarno pustiti izkrvaveti ali negibno ležati, ne da preveriš, če še diha, še tako genialni antagonisti pogosto pozabijo. Težje pozabi gledalec, sploh če ve, da je do konca še vsaj pol ure.
Novinar
