Kaj smo videli na letošnjem FeKK-u?

FeKK 2022 je postregel z marsikatero zanimivostjo
FeKK 2022 je postregel z marsikatero zanimivostjo Foto: on fekk

Tudi letos je potekal sedaj že tradicionalni avgustovski Festival kratkega filma. V Ljubljani ima že osemletno tradicijo in z vsakim poletjem postaja večji in bolj obiskan. Organizatorji pravijo, da je v zadnjih letih postala kratka forma čedalje bolj priljubljena, kar morda kaže na kratek razpon pozornosti sodobnih generacij ali na covidno zafrustriranost s čakanjem.

Letošnja tema FeKK-a: manj antropocentrična

Ob oblikovanju letošnjega programa so se spomnili svojih naivnih začetkov, ko je bil festival majhen in zato tudi poln “heckanja”. V luči globalnih sprememb zadnjih let, razsežnih podnebnih sprememb in vojne ter vzpona avtoritativnih politik tako doma kot v tujini, so se odločili, da stremijo k večji odgovornosti. Da bi izpostavljali pereče probleme in tudi ponujali rešitve zanje.

Ob močni disociativnosti od naravnega in konstantnim ukvarjanjem z družbenim, so za letošnjo temo festivala izbrali nevidno, a obstoječe. V iskanju skritih perspektiv se osredotoča na “življenje flore, favne, omnie in nečloveških agentov”.

Dve mački ena ob drugi na tleh
Zasebno življenje mačke

Že prvi dan so organizatorji pripravili »svečano slovesnost«, kjer so naredili izbor temeljnih filmov, ki tematizirajo poosebljeno naravo, destrukcijo, živali in nadnaravne elemente. Projekcijo so poimenovali Klasiki: zasebno življenje vsega. Ogledali smo si Rojstvo cveta (F. Percy Smith), nadvse intrigantno Zasebno življenje mačke (Alexander Hammid, Maya Deren) in pa klasiko Wernerja Herzoga iz leta 1977; La Soufrière. Slednji dokumentarni film spremlja ta karibski otok, ki se pripravlja na vsemogočni izbruh aktivnega vulkana. Posnetki prikazujejo zapuščene ulice po evakuaciji, po katerih se sedaj sprehajajo zgolj sestradane in umirajoče živali.

Werner Herzog's La Soufrière

Zadnji film, ki je pritegnil našo pozornost je bil Everything; v resnici posnetek videoigre. Gre za sprogramirano zgodbo o premikajočih se živali, ki jo spremlja naracija, presprašujoč bistvo življenja.

Everything | Gameplay Film

Nagrajenci

Po zanimivem uvodu je sledilo šest dni programa. Nato so žirije podelile nagrade izstopajočim filmom.

Mednarodno žirijo so sestavljali Aleksandra Lawska, Sunčica Ana Veldić in Želimir Žilnik. Podelila je sledeče nagrade:

  • FeKK GRAND PRIX: Mikrobiom (Stavros Petropoulos),
  • Fekk SLO nagrada: Sutherland v okvirju (Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec),
  • FeKK posebna omemba: Babičino seksualno življenje (Urška Djukić, Emilie Piegeard),
  • FeKK SLO posebna omemba: Musical (Žiga Krajnc),
  • FeKK BAL nagrada: Dokler smo bili tu (Sunčica Fradelić),
  • FeKK BAL posebna omemba: Štiri tablete zvečer (Leart Rama).
Slika iz filma Mikrobiom, 2 moška ob obali
Vir: Facebook

Kritiško žirijo so sestavljali Ajša Podgornik, Anže Okorn in Vitja Dominkuš Dreu.

  • FeKK BAL nagrada kritiške žirije: Še malo do novega leta (Marko Bičanić),
  • Fekk SLO nagrada kritiške žirije: Sutherland v okvirju (Matjaž Jamnik, Gaja Naja Rojec).

Udeleženci filmskokritiške delavnice Ostrenje pogleda so podelili nagrado Ostrenje pogleda filmu Rodna gruda (Filip Jembrih).

Slika iz filma Štiri tablete zvečer, 2 moška ob kajenju v klubu
Vir: Facebook

Kakšni so vtisi?

Publika je na večernih projekcijah delila različna mnenja. Nekateri so uživali in delili globoke introspekcije o njihovih pomenih. Drugi so se pritoževali, če so zamujali ali pa se zgražali nad neprofesionalnostjo določenih filmov. FeKK je vedno dal prostor tudi začetnikom in amaterskim filmarjem, ki načeloma zaradi skromne začetniške opreme v ospredje postavljajo idejo, ne pa visoke resolucije ali odlične svetlobe filma. Glede na to, da je večina gledalcev navajena na televizijski film tradicionalne produkcije, jih je pogosto motila tudi tišina ali nepovezanost scen in različnih kadrov. Kot tudi nerazumljivi naslovi ali na splošno prevelika abstraktnost. Pogosto gledalec razmišlja ali je on preveč neumen, da bi razumel vsebino ali pa je film sam po sebi nerazumljiv.

Slika iz filma Ko sem bila stara...Morda je ravno v temu čar; da različnost filmov odgovarja različnosti publike. Tako smo si lahko med nam najljubšimi ogledali etnografsko obarvane prispevke (Bonkas9 – Yuliya Molina), animirane zgodbe (Steakhouse – Špela Čadež, Kurent – Miha Reja), dokumentarce (Prilagojeni – Dejan Petrović, Misija: Hebron – Rona Segal), igrane filme (Štiri tablete zvečer – Leart Rama, Ni prostora – Samir Karahoda) in tiste bolj eksperimentalne (Ko sem bila stara deset let, sem bila zaljubljena v Madonno tako močno, da sem se jokala, ker ni moja mama – Vita Eva Weisseisen, Null Cone – Vladislav Knežević).

STEAKHOUSE Trailer (2021) directed by Spela Cadez

Junior novinar

Prejšnji članekZakaj je vzdrževanje računalnika tako pomembno?
Naslednji članekAstrobotic zmagal na Nasinem natečaju

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.