Najboljše srbske serije, ki so le vrh ledene gore

Serija o junaku z imenom Šurda je ena tistih, ki so si v bivši Jugoslaviji prislužile kultni status. V osemdesetih je bila izjemna uspešnica ne le na domačih tleh, pač pa tudi na Madžarskem, Češkoslovaškem, v Romuniji in Bolgariji. Šurda se z željo, da bi hitro obogatel, preseli najprej v Beograd, potem v Nemčijo in ko tudi tam ne uspe, pristane spet v Jugoslaviji.

Očitno veter v naslovu srbskih serij nakazuje željo po uspehu. Južni vetar je zgodba o ambicioznih fantih, ki zabredejo v kriminal. Serija nadaljuje zgodbo filma iz leta 2018 in je doživela precejšen uspeh; v novi sezoni lahko bojda pričakujemo celo Pamelo Anderson. Junak Petar Maraš je pripadnik beograjske avtomobilske mafije, ki mu nič ne manjka, saj posel cvete. A kaj je stereotipna ovira za pripadnika povsem usklajene tolpe? Drug klan, seveda – v tem primeru narkomanski.

Kar se tiče snemalnih lokacij srbskih televizijskih projektov, je Beograd očitno kralj. Snov, ki so si jo izbrali ustvarjalci, za srbsko produkcijo ni tipična, je pa zato toliko bolj univerzalna. Tegobe, ki preganjajo junake serije v zgodnjih tridesetih, so tegobe sodobnega slehernika povsod, ne le v Srbiji. Nestalna zaposlitev, življenje pri starših ali s cimri in ljubezenski neuspehi so le vrh ledene gore življenja v 21. stoletju.

Beograjskemu inšpektorju Aleksandru Jakovljeviču je dodeljen pomemben primer. Umorjena je bila hči pomembnega gradbinca. Vse kaže, da je primer verjetno povezan z umorom policijskega inšpektorja, Aleksandrovega očeta. Njegova pot bo osamljena, saj ne ve, komu lahko zaupa, povrhu vsega pa se je zapletel v ljubezenski trikotnik (in to na delovnem mestu).

Prva zgodovinska serija v tem naboru prikazuje 72 ur v življenju družine Milošević, prav tistih 72 ur pred aretacijo zloglasnega Slobodana Miloševića. Serijo so si prvi gledalci lahko ogledali natanko 20 let po tem, ko so jugoslovanske oblasti politika izročile mednarodnemu sodišču v Haagu. 31. marca je vojni zločinec preživljal zadnjo noč z družino, hkrati pa so se iztekala pogajanja za njegovo predajo.

Naslednja zgodovinska drama nas popelje v pozna dvajseta prejšnjega stoletja, v čas Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spremljamo delo dveh beograjskih inšpektorjev (človek se res vpraša, kaj imamo na Balkanu s temi inšpektorji – izgleda, da poklic prizadane vsaj enega od treh osrednjih televizijskih junakov). Dvojica se loti serije ritualnih umorov v mestu. Serija ostaja priljubljena še danes, kljub temu da se je nanjo usul plaz kritik zaradi zgodovinskih neskladnosti in prikazov spolnosti.

Najprej je leta 2010 izšel film po istoimenskem romanu Vladimira Stankovića. Osredotoča se na dogajanje pred jugoslovansko udeležbo na prvem Fifinem svetovnem prvenstvu v nogometu, leta 1930 v Montevideu (Urugvaj). Film je bil uspešen; na 33. Mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi je prejel nagrado občinstva, zato je zgodba o jugoslovanski nogometni reprezentanci doživela reprizo v nekoliko daljši obliki.

Naslednja, nekoliko starejša serija, je svojčas dosegla zelo visoko gledanost. Premiero si je ogledalo skoraj tri milijone Srbov. Serija občinstvo vsrka vase s prigodami dveh predstavnikov beograjskega kriminala, Ekserja in Švaba. Vsak se posvoje spopada z lastnimi težavami, ko Švaba nepričakovano postane dedič posestva v Barandi.

Zadnja zvezda srbske televizijske drame slovi tudi kot balkanski Stranger Things (ali Dark). Fantazijska grozljivka skoči petdeset let v preteklost, ko so postavljali bloke Novega Beograda. Ko med njimi izgine najstnik, se ga sestra dvojčica, ki jo starši in policija pustijo na cedilu, odpravi iskat sama.

Niki Hüll

Novinar