Neskončni stolp želv je mladinska uspešnica Johna Greena, ki je v tem trenutku po njegovih besedah tudi njegova zadnja mladinska knjiga (vsaj za nekaj časa). Pred desetimi leti je bila predelana njegova mega-uspešnica Krive so zvezde, sledile pa so ji ostale, ki pa niso mogle doseči prve.
Že leto kasneje je sledila predelava knjige Papirnata mesta, po štiriletnem premoru pa je sledila miniserija Kdo si, Aljaska?, ki je popravila vtis predhodnega filma. Na Netflixu je zaživel film Let it Snow, ki temelji na knjigi, pod katero sta poleg Greena podpisana še dva avtorja. V tem času je sledila še indijska predelava Krive so zvezde z naslovom Dil Bechara, po ponovnem štiriletnem premoru pa smo pri filmu Neskončni stolp želv oziroma Turtles All The Way Down, ki si ga lahko ogledamo na Prime Video.
O knjigi Neskončni stolp želv
Knjiga je izšla leta 2017 kot njegova peta samostojna knjiga oziroma skupno sedma. Pričakovano se je uvrstila na prvo mesto seznama The New York Times Best Sellers in tam ostala kar petnajst tednov, skupno pa je na seznamu preživela kar 62 tednov. Po vseh knjigah, se je prav za želve zdelo, da so najbolj osebna avtorjeva knjiga.
Obsesivno kompulzivno motnjo glavne junakinje je Green preslikal iz lastnega življenja. Tu so še prisotnost anksioznosti, prijateljstva, prve ljubezni, soočanja s smrtjo in druge tematike, ki jih zna avtor prikazati na surov in močan način.
Šestnajstletna Aza nima namena raziskovati skrivnostne smrti milijarderja Russlla Picketta, a v igri je nagrada v vrednosti sto tisoč dolarjev in njena najboljša, neustrašna prijateljica Daisy si želi rešiti primer. Aza se trudi. Poskuša biti dobra hčerka, dobra prijateljica, dobra učenka, punca in celo dobra detektivka, hkrati pa preživeti v vse bolj zgoščeni spirali lastnih misli. Ko se zdi, da gre vse samo še navzdol, se vendar pojavi upanje …
O filmu Neskončni stolp želv
Film je po scenariju Elizabeth Berger in Isaaca Aptakerja režirala Hannah Marks, katere režijski prvenec After Everything vsekakor priporočamo, bil pa je dokaz, da lahko posname nekaj podobnega Greenovim knjigam (čeprav naslednji filmi niso najboljši). V glavnih vlogah pa:
- Aza Holmes – Isabela Merced (Instant družina, Raziskovalka Dora)
- Daisy – Cree Chichino (serija Mr. Iglesias)
- Davis – Felix Mallard (Ginny in Georgia, Locke & Key, Vsaj en popoln dan)
- Myhai – Maliq Johnson (When They See Us)
- dr. Kira Singh – Poorna Jagannathan (Never Have I Ever)
- mama Gina – Judy Reyes (serija Mladi zdravniki)
Film deluje predvsem po zaslugi igralske predstave Isabele Merced, ki bo v naslednjih mesecih postala še bolj prepoznavna, saj bo zaigrala v naslovih Osmi potnik: Romul (Alien: Romulus), Superman in drugi sezoni The Last of Us. V filmu je nekaj prizorov, ki potrdijo njen igralski talent in razpon, vsekakor glavni adut filma. Z nekoliko drugačno in sila bolj sproščeno vlogo ji sledi Cree kot Azina najboljša prijateljica Daisy, vsi preostali pa so bolj ali manj le stranske vloge, če se odločimo za nekoliko kritičen opis, a vsekakor opravijo svojo nalogo.
Film je zelo zvest knjigi, edine razlike oziroma spremembe pravzaprav pripomorejo filmski zgodbi. Nekaj takih sprememb: kdo pove zgodbo o stolpu želv, razlog za pitje dezinfekcijskega gela, dolžina Azinega okrevanja, vloga malega bratca in podobno. Iskreno v filmu ni nič takega, kar bi razjezilo ali razžalostilo ljubitelje knjige.
Knjiga proti filmu: Neskončen stolp želv
V filmu zaživijo liki iz knjige, ki jih je ustvaril John Green. Vsekakor gre za najboljšo priredbo njegove knjige po Krive so zvezde pred desetimi leti. Čeprav film ne dosega kakovosti predhodnika, je to pravzaprav vseeno, saj se ukvarja s povsem ločenimi tematikami. In to lahko pri istem avtorju zapišemo brez pomislekov na pravičnost primerjave.
Kljub temu ima knjiga, tudi zaradi prednosti medija, več globine in razlage situacij ter stanj, v katerem se znajde Aza. Tu ga ni čez knjigo, to je dejstvo. Ko pa govorimo o filmskih predelavah knjig, pa se ne bi branili tako zveste in kakovostne.
Urednik portala Student.si
