Ocena filma: Prvič narazen

Prvič narazen
Prvič narazen

Prvič narazen je nadaljevanje najstniškega globalnega fenomena Prvič oziroma After. Film, ki je obudil slovenske kinematografe, mnoge kritike pa poslal v stanje hibernacije. Se je to zgodilo tudi v mojem primeru ali pa drugi del prinaša kakšno neverjetno odkritje, ki se ga nismo nadejali? Po več kot šesto straneh dolgi knjigi je tu zdaj film, ki je izjemno zvest knjižni predlogi in to ne uspe mnogim. Je to dobro?

Po burnem začetku zveze in šokantnim odkritjem, morata Tessa in Hardin najti način, kako nadaljevati s svojo ljubezensko zgodbo. Ali lahko preživi ljubezen, ki ne pozna meja? Tessa počasi začne spoznavati, da lahko vse izgubi. Hardin pa ugotavlja, da nima kaj izgubiti – razen nje. Ali se je zares pripravljen spremeniti zaradi ljubezni? Koliko je ona pripravljena oprostiti in še bolj pomembno, ali ji je slika prihodnosti s Hardinom všeč?

Boljše kot Somrak in 50 odtenkov sive

Največ vzporednic lahko povlečemo z »literarnimi« uspešnicami in filmskimi franšizami Somrak in Petdeset odtenkov sive. Prodajni megahit, ki se je prelevil v film oziroma več njih. Bad boy predstavlja fanta, punca pa je dolgočasna punca, ki, presenečenje, zelo rada bere. Zaljubita se, ker pač se in zgodba sledi njunim skrajno nezanimivim življenjem, ki ju tu pa tam za nekaj strani oziroma minut preseneti avtomobilska nesreča. Tisto, v čemer pa ima ta film prevlado nad predhodnikoma, sta glavna igralca, ki dejansko premoreta vsaj nekaj kemije. Josephine Langford in Hero Fiennes Tiffin sta ravno dovolj dobra, da film ni totalna katastrofa. Niso kar tako ugibanja, da sta par tudi v resnici.

Kot zanimivost pa je Josephine sestra igralke Katherine Langford, Hero pa nečak Ralpha in Josepha Fiennesa. To je obenem tudi največja zanimivost, ki jo lahko povežemo s filmom. Zgolj ugibanje pa je, da je film bolj zanimiv zato, ker smo najstniki dejansko nekoč bili. Nihče od nas ni bil lesketajoči vampir, puhast volkodlak, BDSM milijonar in njegova Bella Swan. Le ugibanje seveda.

Josephine Langford in Hero Fiennes Tiffin
Josephine Langford in Hero Fiennes Tiffin

Podpovprečen režiser iz slabe knjige ne more izvleči ničesar, kar bi si mnogi želeli

Režiser Roger Kumble je dvajset let nazaj režiral film Podle igre (Cruel Intentions) in Furry Vengeance, ki je uničil njegovo kariero in kariero Brendana Fraserja. Kot si že prebral, je bil odlična izbira za režijo teh sila popularnih in nič kaj kvalitetnih knjig. Da pa norosti ni konec, v filmu zaigra (ali bolje, se pojavi) Selma Blair, ki predstavlja diktatorsko mamo, ki svoje nedoživeto življenje živi skozi hčerko. Kako izvirno. Da pa je vsaj nekaj najstniškega življenja prikazano po resničnih dogodkih, je tu za oboževalke in oboževalce obilica seksa. Seveda le kot opravičilo, ker ga v prvem filmu ni bilo toliko.

Človek bi mislil, da je bil zato prvi del boljši, ker je imel več časa za spoznavanje likov in gradnjo na razmerju, ampak ne! Drugi del je znatno izboljšanje prvega, kar pa še vedno ne pomeni nič. Moram pa povedati, da knjižna predloga filmu ne naredi nobene usluge, saj ni dobra literatura. Scenarij tako nima podlage, na kateri bi še vedno lahko predstavil zgodbo, ki nam jo ponujajo knjige. Hkrati pa igralci brez dobrega scenarija ne bodo pokazali vsega, kar so zmožni. Sem prepričan, da zmorejo veliko več, poglejmo Roberta Pattinsona, Kristen Stewart, Dakoto Johnson in Jamieja Dornana.

Zack ... se opravičujem Dylan Srouse
Zack … se opravičujem Dylan Sprouse

Zgodba je sama po sebi narejena tako, kot da avtorica oziroma režiser ni vedel, kaj naj počne z liki. Malo avtomobilske nesreče, ki nima vpliva na zgodbo. Malo obiska mame, ki nima vpliva na zgodbo. Malo bivšega fanta, ki nima vpliva na zgodbo in je najbolj obupen lik v filmu. Malo očeta, ki ga ne bi smeli prenašati, pa ga vseeno. Malo Dylana Sprousa, ki ga še vedno vidimo kot Zacka v hotelu. Film ne ve, kaj naj počne sam s seboj in lahko se strinjaš, da je to nekaj najhujšega. Zgodba se konča točno tako. kot se je začela in to za tretji del ne pomeni nič dobrega. Niti eden od dogodkov nima večjega čustvenega vpliva na nas gledalce, naša edina reakcija bi lahko bila zavijanje z očmi in smejanje (zaradi nesmisla, ne humorja).

Je to film za nas?

Ampak stop! Kaj pa če ta film ni za povprečnega gledalca, ampak za najstnice in najstnike, ki so prebrali tudi knjige in so jim dejansko všeč? No, tu pa se pojavi nov univerzum, v katerega se bom v naslednjih stavkih poskusil preleviti in prikazati, da filmov ne gledamo vsi enako. Tessa in Hardin sta res najbolj kjut par, kar jih je. In joj, kako je hud Hardin, pa kako je bila luškana v tisti rdeči oblekci. (Vstavi ime lika, ki se ga ne spomnim) je prava prasica in želim ji le najslabše. Mami je prava diktatorica, bivši pa obupan. In joj, na koncu je tisto res njen oče?! Norooo!!!

Vidite, ni tako težko uživati v preprostem filmu. Vseeno pa je to podpovprečen film, posnet povprečno, s slabim scenarijem in še slabšo knjižno podlago, slabo razdelanimi liki, slabo zgodbo, nezanimivim dogajanjem, povprečno glasbo (tu zmagata Linkin Park v Somraku in Kings of Leon v Odtenkih) in slabim koncem. Ta pa nam vseeno daje možnost nadaljevanja. »Moj bog«.

Več njenega lika bi malo bolj popestrilo film. Še vedno ne vem imena.
Več njenega lika bi malo bolj popestrilo film. Še vedno ne vem imena.
+ objave

Novinar

OCENA
Režija
Igra
Zgodba
Scenarij
Prejšnji članekLetos Pozdrav brucem preko spleta
Naslednji članekOdkritje tekoče vode na Marsu
+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.