The Social Dilemma – dokumentarec generacije

vpliv družbenih omrežij na možgane

Družbena omrežja po navadi uporabljamo za komuniciranje in krajšanje časa, a se le redko vprašamo, kdo stoji na drugi strani. Zakaj so lastniki velikih podjetij, ki ustvarjajo družbena omrežja, milijonarji? Zakaj nam aplikacije predlagajo in oglašujejo stvari, ki so nam všeč?

O filmu

The Social Dilemma (slovensko Družbena dilema) je dokumentarec, ki je leta 2020 izšel na Netflixu. Film vsebuje intervjuje ljudi, ki so sodelovali pri nastajanju družbenih omrežij, in igrane prizore, ki prikazujejo najstnika, ki skozi film postaja vedno bolj zasvojen z omrežji.

V filmu ljudje, ki so soustvarjali Facebook, Google, Instagram, WhatsApp, Twitter in druga družbena omrežja, poudarjajo, da si nikoli niso mislili, da se bodo omrežja razvijala v smer, v katero se, in da bodo vplivala na tako veliko število ljudi.

»Če ne plačaš za izdelek, si izdelek sam.«

Kako je mogoče z družabnimi omrežji zaslužiti, če jih uporabniki ne plačujemo? Odgovor je preprost, različna omrežja namreč tekmujejo za našo pozornost. Podjetja služijo več, če naš čas zapravljamo pred ekrani, kot če ga preživimo s prijatelji, z družino ali zunaj v naravi. Med zabavne vsebine, ki si jih ogledujemo, premeteno vpeljejo oglase, oglasi pa so vir zaslužka. Hkrati podjetja zbirajo najrazličnejše informacije o nas, s tem zgradijo naš virtualni »lik« in nam nato prikazujejo oglase, ki bodo pritegnili našo pozornost. Družbeno omrežje, ki ima več uporabnikov, je zato za ustvarjalce oglasov bolj privlačno. Zato je cilj teh omrežij, da dodajajo nove, še bolj zanimive funkcije, ki pritegnejo ljudi. Ni naključje, da vsak dan dobimo kakšno obvestilo, kaj na omrežjih počnejo naši prijatelji, saj s tem našo pozornost usmerimo tja.

Zbiranje informacij

Za oglaševanje podjetja torej zbirajo najrazličnejše informacije o nas. Razvite imajo algoritme, ki na podlagi teh podatkov ugotavljajo, ciljna tarča katerih oglasov bi lahko bili. Sledijo vsaki naši potezi, beležijo, koliko časa si ogledujemo posamezno objavo, katere vsebine všečkamo in s katerimi prijatelji smo največ v stiku. Zbranih imajo toliko informacij, da verjetno vejo več o nas kot mi sami, zato nam znajo predlagati vsebine, katerim se s težavo upremo.

(Nenačrtovane) posledice družabnih omrežij

V intervjujih soustvarjalci poudarjajo, da se razvoj družabnih omrežij odvija v drugačno smer, ki ni tako nedolžna kot ideja povezovanja ljudi preko interneta. Zaskrbljujoče je, saj ima le peščica razvijalcev omrežij tako velik vpliv na razmišljanje in ravnanje več kot milijarde uporabnikov.

American Journal of Epidemiology je leta 2017 poročal, da so v raziskavi, v kateri je sodelovalo 5000 ljudi, ugotovili, da imajo osebe, ki veliko uporabljajo družbena omrežja, pogosto psihične težave in niso zadovoljne s svojim življenjem.

Nimajo pa družbena omrežja vpliva le na posameznike, ampak tudi na družbo kot celoto. Omrežja imajo velik vpliv tudi na širjenje novic po svetu, predvsem lažnih. The New York Times je leta 2019 ugotovil, da se je število držav, kjer se po družbenih omrežjih širijo lažne politične kampanje, v dveh letih podvojilo. Facebook je leta 2018 poročal, da se je 64 % ljudi, ki so se pridružili Facebook skupinam s skrajnimi političnimi pogledi, vanje vključilo, ker so jim to predlagali algoritmi aplikacije.

Film izpostavi mnoge vplive družbenih omrežij na naše življenje in je zato res vreden ogleda, odpre se tudi vprašanje, ali smo za preživet čas na omrežjih res krivi sami, ali smo le žrtev naprednih algoritmov.

THE SOCIAL DILEMMA Trailer (2020) Netflix

Viri:

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.