Agni Boruta Kraševca postavlja zrcala naši družbi

Kaj smo ljudje pod zaigrano kuliso, pod maskami, ki si jih vsak dan znova nadanemo in ki jih le še redko snamemo? Kaj ostane, ko se znebimo vseh družbenih norm, ki smo jih določili mi sami? Ostane nagon. Ljudje smo v svojem bistvu živali – in vsak naš (ne)premišljen korak je posledica nagona. Kot je zapisal Borut Kraševec v romanesknem prvencu Agni, »šljac, šljac«.

Nagon je tisto, kar nas vodi, zaradi česar delamo stvari, ki jih drugače ne bi, zaradi česar kdaj pa kdaj iztirimo. Iztirimo? Morda zgolj popravimo smer. Kraševec v romanu predstavi križišče dveh svetov, človeškega in živalskega. Kateri je pristnejši? Kako se med seboj prepletata? V resnici med njima ni meje. Kajti pod kuliso človekovih pretvez ta ostane vedno sam, sam s svojim nagonom.

Križišče dveh svetov, dveh generacij, dveh življenj … vse to najdemo v romanu Agni, ki skozi zgodbe različnih ljudi postavlja ogledala naši družbi. Brina, Katjina sestra, ki živi Katjine mladostniške sanje uspešne igralke, odsev družbe vidi skozi odrsko dogajanje. Katja, ki je svojo usodo po polomu z AGRFT-jem zapečatila z življenjem na kmetiji, na življenje gleda skozi oči kmečkih živali. Zanjo je lisica prasica, zvita in kruta usoda, ki se nenehno vije okoli nje in ji ne da miru. Kako ujeti usodo v svoje roke? Morda še najbližje odgovoru pride Maša, najstnica, ki življenje šele spoznava. Prežeta z različnimi vplivi, vplivi matere Katje, tete Brine in živalskega sveta, se sooča s prvo ljubeznijo, prvo izkušnjo s spolnostjo in prvim parjenjem. Parjenje zajcev, med drugim njene ljubljene zajklje Agni, zanjo pomeni vstop v odraslost. Zdaj je zrela, drugo leto gre v srednjo šolo v Ljubljano, zdaj je svobodna. Na drugi strani pa se svoboda končuje za Brino in očeta njenega nerojenega otroka. Takrat, ko se nekomu podira svet, se drugi začne učiti, kako ga graditi.

Roman napeto povezuje notranje monologe, refleksije iz narave in zunanje dogajanje. Zanimivost romana je predvsem v toku misli Agni, ki ga lahko bralec prebere, še bolj zanimivo pa je dejstvo, da to bralca nikakor ne preseneti. Živalski svet je naš svet in pripovedovalec prehaja iz enega v drugega kot s filmsko kamero in spremlja dogajanje skozi oči vsakega protagonista.

Kaj torej ostane, ko odstranimo vse? Samo živalski nagon. »Šljac, šljac.«

Agni: Borut Kraševec, 174 strani, LUD Šerpa.

Prejšnji članekNov razpis Fundacije Študentski tolar
Naslednji članekDel prvega letala bratov Wright zdaj na Marsu

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.