Kirka v feministični Odiseji

Kirka: Madeline Miller
Kirka: Madeline Miller

Madeline Miller je pred točno desetimi leti razsula vse predsodke o zgodovinski točnosti Iliade. V Ahilovi pesmi (The Song of Achilles op.p.) je opisala ljubezensko zgodbo med Ahilom in Petroklejem. S čudovitimi opisi ljubezni, intimnosti, vojne in bitk, je dobesedno razbila stereotipe in osvojila nemalo število nagrad. V prevodu njenega romana Kirka, pa opisuje zgodbo čarovnice, ki prekriža Odisejevo pot.

Razbijanje poznanih zgodb in mitov

Kirka je v mitologiji čarovnica, ki je izgnana na otok Aja. Najbolj priljubljena je njena vloga v zgodbah o Jazonu in Odiseju. Zavajanje s čarovnijo, spreminjanje v prašiče, ljubosumnost do Jazonove ljubezni in ljubezen do Odiseja. Kratek opis njenih najbolj pomembnih dogodkov, kot jih opisujeta obe zgodbi. Kaj pa, če bi njeno zgodbo spisala Madeline Miller, ki je v Ahilu našla upodobitev gejevskega pol-boga in ustvarila starodavno zgodbo podobni Pokliči me po svojem imenu, le boljšo?

V hiši Heliosa, boga sonca in najmogočnejšega iz rodu Titanov, se rodi hči. A Kirka je nenavaden otrok. Obdarjena ni niti z božansko močjo očeta niti z materino pogubno očarljivostjo. Ko se v želji, da bi našla prijatelje, približa svetu smrtnikov, odkrije, da ji je dana njena lastna, čisto posebna moč – moč čarovništva, s katero lahko nasprotnike spreminja v pošasti in se enakovredno kosa s samimi vladarji Olimpa. Iz občutka ogroženosti jo Zevs odpelje na zapuščeni otok, kjer se Kirka posveti izpopolnjevanju svoje skrivnostne veščine. In tu se njena pot prekriža z življenjem mnogih najznamenitejših osebnosti iz antične mitologije: z Minotavrom, strašno pošastjo z bikovsko glavo, z Dedalom, graditeljem minojskega labirinta, in njegovim sinom, nesojenim letalcem Ikarom, z nesrečno morilko Medejo – in, usodno, s premetenim pomorščakom Odisejem. A na žensko, ki je samozadostna, prežijo številne nevarnosti. Kirka nase nehote prikliče srd ljudi in bogov, dokler se nazadnje ne znajde sredi spora z enim najstrašnejših in najbolj maščevalnih Olimpijcev. Da bi zaščitila tisto, kar ji je najdražje, mora uporabiti vso svojo moč in se odločiti, ali je njeno mesto pri bogovih na Olimpu, kjer se je rodila, ali pri smrtnikih na zemlji, kjer je ljubila.

Ko sem pred leti prebral njeno Ahilovo pesem, sem bil navdušen. Pričakovanja so bila podobna kot pred branjem Troje Stephena Fryja (prav tako še ni prevedena). Vzela je ep, v njenem primeru Iliado, in jo predstavila v nekoliko bolj aktualni luči, bolj primerno današnji literaturi. Preberi omenjeno knjigo in vedel boš, o čem govorim. Pri Kirki pa je storila dokaj podobno, le da so bila moja pričakovanja zdaj na verigi. Ni bilo pričakovanja o aktualni zgodbi, ki bi ostala zvesta viru. Pričakoval sem Kirko Madeline Miller in jo tudi dobil, skoraj v popolnosti.

Madeline Miller: Kirka, prevedla Polona Glavan, založba Sanje, 320 strani.

Končno!

Zadnji čas je bil, da sodobna literatura dobi pravi ženski lik grške mitologije, ki ni le žena ali nebogljena deklica. Lahko bi si izposodila like kot so Helena, Medeja ali Penelopa, ki pa bi vse padle v ti dve kategoriji. Izbira Kirke kot naslovne junakinje je bila odlična.. Če si je po večini dogodke v svojem prvencu lahko izbirala iz Iliade, je imela tu na voljo več virov. Vseeno pa rdeča nit knjige ostaja ista iz strani v stran. Pogled na poznane zgodbe s strani ženske. Aktualnost, če je kdaj obstajala. In čudovita je. Feministična Odiseja v vsej lepoti kombinacije teh dveh besed.

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.

Prejšnji članekZa študentske družine denarna pomoč
Naslednji članekGenetsko spremenjeni komarji lahko prispevajo k odpravljanju malarije

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.