Odkrivanje kultnih klasik – 1. članek: Trainspotting

Trainspotting
Trainspotting.

Knjige so vrata v čisto drug ali pa popolnoma enak, a drugačen svet. Odpirajo nam obzorja in burijo domišljijo. Na svetu je na milijone knjig. Seveda smo ljudje, kakor nam je v navadi, določene od njih označili za klasiko. Med njimi se najdejo dela Tolstoja, Dostojevskega, Sheakspeara, Orwella, Hugoja, Tolkiena, Cankarja, Dickensa, Jurčiča,  Hemingwaya in ostali mogotci (tuji in domači), ki držijo častno mesto na knjižnih policah. A obstajajo tudi knjige, ki so bile opažene in so burile pogovore leta in leta, a se nekako niso prebila do »zlate značke« prave pravcate klasike. V tej seriji člankov si bomo bližje pogledali te »kultne klasike«.

Trainspotting (Irvine Welsh, 1993):

Naslova Trainspotting skorajda ne moreš prevesti. Lahko bi rekli, da pomeni opazovanje vlakov. A v angleščini ima ta izraz globlji pomen početja nečesa popolnoma nepomembnega z neko strastjo. Welsh v svojem prvencu opisuje življenje škotskih mladostnikov v poznih 80-ih prejšnjega stoletja. Težke droge, revščina, kriminal, tragedije, ljubezenske, pretepaške in erotične prigode.

Vse to je skupaj zbrano in povezano s sočnim, začinjenim komentarjem sveta in družbe različnih junakov te knjige. Roman je originalno napisan v težko razumljivem škotskem slengu. Slovenski prevod pa se je poslužil ljubljanske mladostniške govorice. Sicer so nekatere zgodbe napisane v britanski angleščini (v prevodu v pravopisni slovenščini), a to je redkost.

“It’s all okay, it’s all beautiful; but ah fear that this internal sea is gaunnae subside soon, leaving this poisonous shite washed up, stranded up in ma body.”

Opazovanje vlakov
Opazovanje vlakov, kot strastna dejavnost.

Že prebivalci britanskega otoka so imeli probleme z branjem tega romana. Tako da verjamem, da branje v originalnem zapisu verjetno ne diši večini slovenskih bralcev. Prevod pa je dokaj zvest in ujame tisti občutek, ki ga je z njim želel zbuditi Welsh. Nič olepšanega, nič finega.

Tako kot njegovi junaki. Sicer Welshov roman nima enega glavnega junaka (kakor tudi ne ene same perspektive). Junakov je več, a se ti med sabo srečujejo. Tako bralec vidi, kako se dojema določen junak sam in kako ga dojemajo drugi ter tudi kako bi jih videl zunanji opazovalec. Cel roman je sestavljen iz različnih, samo občasno povezanih prigod.

Junaki, ki pa se največkrat pojavijo, so Mark (Rents), ki se ima za ekstremno intelektualno naprednega in dojemljivega, a je vseeno moralno patetičen kot ostali člani njegove družbe; narcistično nagnjen, ženskarski in kriminalno talentiran Sickboy; popolno izgubljen, nesposoben Kartofel (Spud v originalu) in psihopatski ter seksistični Begbie.  Ravno ti junaki pa so se pojavili tudi v filmu, posnetem po romanu.

Droge so osrednji motiv zgodb Trainspottinga
Droge so osrednji motiv zgodb Trainspottinga.

Welsh je v knjigi ekstremno dobro  ujel mentaliteto, »boj« in izgubljenost mladih na koncu osemdesetih. Dogodki v zgodbi te šokirajo, presenetijo, očarajo, se ti zagnusijo in te celo užalostijo. A na tak način, da se v sebi počutiš prazno, neodločno in celo apatično. Welsh je zgodbo nekaterih junakov Trainspottinga nadaljeval v romanu Porno.

Novinar.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

Stran uporablja Akisment za zmanjševanje neželenih sporočil. Ugotovi kako obdeluje tvoje podatke.