Znani nominiranci za najboljši literarni prvenec 38. Knjižnega sejma!

Golden trophy on pile of books, against blackboard, with sun rays over trophy; learning/achievement concept
Foto: HiddenCatch iz iStock

Žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač je med knjigami, ki so prispele na razpis, izbrala 5 finalistov, ki se bodo potegovali za laskavi naziv Najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma.

Kdo so finalistke in finalisti?

Ajda Bračič: LETEČI LJUDJE (LUD Literatura, 2022)

Zbirko kratkih zgodb Ajde Bračič odlikujejo tematska pestrost, slogovna inovativnost in jezikovno bogastvo. Vsaka od zgodb ima samosvojo specifiko, v vsaki čaka bralca kakšno presenečenje. Tenkočutno posega na zelo različna področja, v zgodbe vnaša elemente fikcije, ali pa jih zavija v skrivnost. Zato imajo nekatere med njimi značilnosti magičnega realizma. Z izjemnim psihološkim čutom predstavlja svoje literarne junake, njihov stvarni ali domišljijski svet, vsakdanje, banalne dogodke razgalja z vso iskrenostjo ali pa jim dodaja dramatičnost in potrebno napetost.

Knjiga Leteči ljudje.
Predvsem daljše zgodbe v tej zbirki imajo nastavke in karakteristike kratkega romana (vir: LUD Literatura).

Adriana Kuči: IME MI JE SARAJEVO (Litera, 2022)

Ime mesta je postalo sinonim vojne, obleganja in trpljenja. Toda roman ne govori le o vojni, v njem avtorica prepleta preteklost in sedanjost, mladost in zrelost glavne junakinje, nekoč ponosne Sarajevčanke, sedaj Mariborčanke, ki se tudi v zavetju mirnega malomeščanskega okolja in domnevno uspešnega zakona, spopada s poniževanjem in nasiljem. Brez patetike, skozi dialoge in časovne preskoke, je avtorica ustvarila dobro zgrajen, celovit roman o osebnem herojstvu ženske, ki se uspe postaviti na noge in osmisliti svoje življenje na pogorišču preteklosti in v okolju, ki od prišlekov zahteva nevidnost, ponižnost, uslužnost in večno hvaležnost.

Knjiga Ime mi je Sarajevo.
Knjiga Ime mi je Sarajevo (vir: Litera)

Pino Pograjc: TRGETANJE (Literarno društvo IA, 2022)

Pesniški prvenec Pina Pograjca s polnokrvnimi podobami, neizprosno ekspresivnim podajanjem avtorjeve življenjske zgodbe, trzajočim ritmom in drgetavo zvočnostjo do krvi zareže v kožo in meso. Čeprav se zlasti v prvi polovici knjige zdi, da gre za eno samo dih jemajočo pripovedno celoto, je vsaka pesem hkrati tudi svet zase. Slednje omogoča pesnikov izrazit občutek za sugestivnost in ekonomičnost besed. Tudi takrat, ko se zdi, da podobe in občutja kar same neustavljivo vrejo iz njegovih ust. Pri tem pesnik zelo premišljeno uporablja tudi zamolke. To niso zamolki, ki v poeziji pogosto razpirajo ali poudarjajo skrito metaforičnost ali metafizičnost verzov, ampak zamolki, ki na glas pripovedujejo tudi tam, kjer obup, groza ali strast kdaj dobesedno zamašijo grlo. Gre namreč za poezijo, ki ne prenese branja z varne razdalje. Ne beremo je – ampak podoživljamo globoko v telesu.

Veronika Razpotnik: KREKSPOT NA POŽARNIH ŠTENGAH (Hiša poezije, 2021)

Knjiga Krekspot na požarnih štengah.
Ta poezija ne čaka na mavrico, ampak neizprosno uperi prst tako v želodec kakor v hladno srce in um pasivne_ga državljana_ke. (vir: Hiša Poezije)

Žlahtna črna poetika črpa iz krekspota, poslednje urbane socialne luknje in tudi simbolnega pribežališča vseh odstranjenih iz družbe. Ti živijo v ubijalski, neizprosni dinamiki, tako rekoč na roller coasterju, ki ga poganjata predvsem njihova tesnoba in obup nad življenjem v tako imenovani zdravi družbi, kjer so odstranjenke_ci le njena negativna podoba. Bolečina, strast, nasilje, upor, revolucija in ljubezenski trki se v zbirki Veronike Razpotnik prepletajo kakor viharji, ki slednjič združeni pihajo 105 kilometrov besa na uro.

Selma Skenderović: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA? (JSKD, 2021)

Knjiga Zakaj molčiš, Hava.
Kljub temačnim, resigniranim tonom in trenutkom obupavanja Hava »ne molči«, ampak se netolerantni večini tako ali drugače ves čas upira. Če ne zaradi sebe — kot se nekajkrat izrazi — pa zaradi tistih, ki jih podobna usoda šele čaka (vir: JSKD)

Knjižni prvenec Selme Skenderović je zbirka petnajstih tankočutno in brezkompromisno izpisanih prvoosebnih zgodb. Na neki ravni jih lahko beremo tudi kot krajši roman, ki temo iskanja izgubljene identitete in njenega ponovnega vzpostavljanja v tujem, do junakinje nerazumevajočem in neprizanesljivem okolju osvetljuje s pomočjo različnih življenjskih situacij, vidikov in pozicij. Protagonistke in protagonisti posameznih zgodb — Havini sorodniki, znanci, sošolci ali pač ljudje z ulice — vsak na svoj način osvetljujejo osrednjo temo. Tematiko tujstva v lastni domovini pogosto razširjajo na pojav nestrpnosti do »drugačnosti« na sploh.

Rezultati bodo znani konec novembra

Ime nagrajenca ali nagrajenke bo znano na dan otvoritve 38. Slovenskega knjižnega sejma 21. novembra, nagrada pa bo podeljena v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma z neposrednim prenosom na valovih Radia Slovenija, Tretji program – program Ars.

Junior novinar

Prejšnji članekJe sploh še komu ime Adolf?
Naslednji članekInteligentni sistem EMUI 13 spodbuja povezovanje in sodelovanje

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.