Zadnja leta nam ameriška tovarna sanj odlične filme prinaša kar po tekočem traku (Batman proti Supermanu, Jurski svet itd.), a največji ‘bum!’ je po več kot desetletju od zadnjega dela franšize ustvaril nov del Vojne zvezd.
V zimi 2015 se nam je predstavil kvalitetni presežek, ki se ga ne bi sramovala niti zlata doba Hollywooda, ter gledalce pustil v evforiji.
A začnimo to kritiko (ki predvideva, da ste film že videli) pri napakah: ali ne bi moralo biti Sila se prebudi? To je to od napak. Letimo proti plusom tega znanstveno-fantastičnega spektakla: podoba sedmega dela se vizualno zateka k svojim koreninam – fizičnemu, bolj mehanskemu ustvarjanju posebnih učinkov, ter se v tem popolnoma odmakne od delov I-III, kjer so zanje uporabili povsem digitalni pristop. To film ponovno naredi ‘vojnozvezdniški’, avtentičen v epskih vesoljskih bitkah, ki navdušujoče prikažejo, kako je videti (in slišati!) bojevanje v vesolju. Ob številnih referencah na prejšnje dele franšize, ki so lep poklon zdajšnjih ustvarjalcev, nam zaigra srce, ti pa v navezi s povsem novo osnovno zgodbo ustvarijo popolno zgodbovno ravnovesje – Sile. Sam potek dogajanja je docela nepredvidljiv in mestoma šokanten, s scenarističnimi novitetami (glavna junakinja je ženska) in brez lukenj v logiki.
Tu se obračamo na karakterje te filmske pripovedi, ki bo nedvomno kmalu stla ob boku klasik, kot sta Učinek metulja 2 (The Butterfly Effect 2, 2006) in Grda resnica (The Ugly Truth, 2009), povsem razumljivo pa ne doseže veličine karakterno inovativne kompleksnosti filma Uničevalec (Demolition Man, 1993). A je vseeno dih jemajoča: zgodba mojstrsko skozi ves film prikazuje notranje bitke glavnega antagonista Kylo-Rena, ki ni prikazan z začetkom kot simbol moči in popolnega pomanjkanja sočutja, nato pa kar naenkrat kot glavni junakinji manjvreden subjekt. Nasploh se na ‘Temni strani’ pokaže izjemna ustvarjalnost piscev scenarija, ki se v eliti vojaških enot niso naslonili na nobenega diktatorja 2. svetovne vojne in med drugim po večmesečnem pisanju zgodbe ‘izrisali’ popolnoma nov objekt glavnega orožja antagonistov.
Filmski ustvarjalci so pokazali izjemen pogum, ko so prvi del več milijard dolarjev vrednega projekta prekrili z inovativnostjo na igralski, vizualni in predvsem zgodbeni ravni. A gledalci so opazili njihove pozitivne namene, da Rey prikažejo kot zapleteno glavno junakinjo, ki ji ne uspe doseči vsega, kar si zamisli. Zares dober je občutek videnja, da so s takšno glavno junakinjo vzpostavili ravnovesje med spoloma, ki sta torej popolnoma enakovredna, saj Finn ob njej ne deluje kot posrečen stranski lik, ki ga njena prisotnost dela inferiornega.
Film Vojna zvezd: Sila se prebuja je kolaž maestralno ustvarjenih elementov, ki s svojo sinergijo proizvajajo magičen občutek, ki ga da lahko le film iz te franšize. Kot odraz sodobne filmske industrije je Sila se prebuja zapletena in večplastna pripoved, o svetu,v katerem živimo. Vsak kvaliteten film pa ima seveda tudi en obvezen element – dobro vzročnost: zakaj se nek karakter tako obnaša, zakaj je nek predmet tam, kjer je, zakaj se neka stvar dogodi ravno takrat, kot se – vedno je zadaj dober razlog. Naj ponazorim: glavni antagonist Kylo-Ren nosi masko iz povsem legitimnih razlogov in ne samo zaradi tega, ker bi kot tak izgledal kul.
Rok Urbanček
