Pljuča naše zemlje gorijo, mi pa se sploh ne zavedamo, kako resen je položaj. Ob požigu stolnice Notre-Dame je zanj slišal cel svet, bogati so odpirali denarnice, ljudje po svetu molili. A ko se gre za našo prihodnost, smo vsi tiho, nekateri pa tudi umikajo denarno podporo amazonskemu gozdu.
Kako in kdaj se je začel?
Požar naj bi trajal že vsaj tri tedne. V Braziliji se požari na splošno pojavljajo predvsem v vročih, suhih mesecih, vedno pogosteje pa jih začenjajo tudi ljudje, ki zemljo želijo uporabiti za pašo živine. Letos naj bilo v osmih mesecih več kot 74.000 požarov, največ po letu 2013, ko so se te rekordne številke začele.
Koliko je požar velik?
V ponedeljek je dim zatemnil mesto São Paulo v Braziliji, več tisoče kilometrov stran od požara samega, kar je bil začetek vsesplošne skrbi. Po podatkih inštituta INPE (Raziskovalnega inštituta v mestu São José dos Campos v Braziliji) naj bi na minuto pogorelo za več kot eno nogometno igrišče gozda.
?Just a little alert to the world: the sky randomly turned dark today in São Paulo, and meteorologists believe it’s smoke from the fires burning *thousands* of kilometers away, in Rondônia or Paraguay. Imagine how much has to be burning to create that much smoke(!). SOS? pic.twitter.com/P1DrCzQO6x
— Shannon Sims (@shannongsims) August 20, 2019
Dim pa so posneli tudi sateliti v vesolju. V VESOLJU!
Kdo je kriv?
Ljudje krivijo predsednika Jaira Bolsonara, katerega politični pogledi ležijo predvsem v korsit gospodarstvu, in ne okolju. Uvedel je slabe okoljevarstvene zakone in omogočil še več izsekavanja. Podpira predvsem rudarje, gozdarje in kmete, s tem je dovolil več licenc za izsekavanje.
Dodatni razlogi za skrb
Norveška in Nemčija sta že nehali financirati projekte za prenehanje izsekavanja. To pa predstavlja tudi verjetnost umika drugih, saj je bila Norveška z 830 milijoni največji posamezni donator.
Kaj lahko storimo?
Ali sploh kaj? Lahko se le trudimo zvišati ozaveščenost, in bolj in bolj opozarjamo na okolijske težave, ki postajajo vedno bolj drastični.
Ne le pljuča sveta. Amazonski gozd je dom mnogim plemenom, redkim živalskim in rastlinskim vrstam, zato spodbujajmo #saveamazon, in poskušajmo ohraniti našo zemljo še za prihodnje generacije.
Novinar
