Pot Slovenke do enakopravnosti 21. stoletja

tri ženske se sprehajajo med nasadi rož

Ob dnevu žena praznujemo ženske in se hkrati spominjamo, koliko se je njihova vloga v družbi spremenila v zadnjih 150 letih. Ko se učimo o slovenski zgodovini, se učimo predvsem o moških. Večje spremembe glede žensk so se zgodile šele v drugi polovici 19. stoletja.

Za nastanek ženskih združenj, vedno večjo vlogo žensk v družbi, pridobitev volilne pravice in vseh ostalih družbenih dosežkov je »zadolženo« mnogo deklet in žensk. Pa tudi moških. Dogajanje, ki je vodilo v družbo, v kateri živimo zdaj, je bilo pestro in prepolno mejnikov in obenem malenkosti, da bi jih vse vključili v ta prispevek.

Vstop v javno življenje

V začetku 1860-ih let je na slovenskem območju nastalo veliko društev, v katere so se po novem vključevale tudi ženske. Ženske so tako prešle iz zasebnega tudi v javno življenje, kar pa še ni pomenilo velike spremembe njihovega družbenega položaja ali političnih možnosti.naslovnica časopisa Slovenka

V zadnjem desetletju 19. stoletja so bile ideje o samostojnejši ženski, ki bi se izobraževala in lahko delala, vedno bolj razširjene. Zahteve za enakopravnost med spoloma so dobile nove privržence.

Pomembno vlogo je imel prvi slovenski ženski časopis Slovenka, ki je med letoma 1897 in 1902 izhajal v Trstu. Ime časopisa je dopolnjeval podnaslov »glasilo slovenskega ženstva«. Leta 1898 ustanovljeno Društvo slovenskih učiteljic je bilo pomembno žensko društvo, ki je branilo pravice učiteljic in zagovarjalo njihovo enakopravnost z učitelji.

Prelomno 20. stoletje

Leta 1901 je nastalo še Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani. Namenjeno je bilo vsem Slovenkam, glavni cilj pa je bil izobrazba žensk. Veliko vlogo pri nastanku je imela Franja Tavčar, žena pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Bila je tudi prva predsednica društva in vodja Ženskega telovadnega društva, ki se je leta 1901 osamosvojilo od Ljubljanskega Sokola.

V tem času se je povečevalo število zaposlenih žensk, uveljavljale so se umetnice različnih zvrsti. Med najbolj znanimi imeni sta zagotovo pisateljica Zofka Kveder in slikarka Ivana Kobilica. Leta 1906 je na graški univerzi doktorirala prva Slovenka Marija Urbas.

Leta 1924 je bila ustanovljena Zveza delavskih žena in deklet (ZDŽD), ki je izdajala svoje glasilo Ženski list.

Žensko gibanje je postalo močno, sočasno se je odvijalo tudi drugod po svetu.

Volilna pravica po drugi svetovni vojni

Splošno volilno pravico so Slovenke dobile šele 11. avgusta 1945 v času Jugoslavije, tri leta za tem, ko je bila ta pravica v državi uzakonjena za moške. Prve svobodne volitve so se odvile 11. novembra 1945, ko so volili člane ustavodajne skupščine.roka, ki meče listek v škatlo

Pomemben mejnik na področju ženskega gibanja je za Slovenke leta 1946 sprejeta Ustava SFRJ, ki je določila popolno enakopravnost žensk z moškimi na vseh področjih.

V drugi polovici 20. stoletja je nastalo še raznih ženskih združenj, zgodila se je tudi vrsta pravnih sprememb.

Slovenke so dobile pravico o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Leta 1974 je Jugoslavija postala ena izmed prvih držav, ki je pravico do umetnega splava zapisala v ustavo.skica ženskega obraza

Leta 1977 je Organizacija združenih narodov (OZN) razglasila 8. marec za mednarodni dan žensk.

Leta 1989 je prvič zazvonil SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Društvo SOS telefon je bilo takrat prva nevladna organizacija na področju dela proti nasilju nad ženskami in nasilju nad otroki v Sloveniji.

Enakost v samostojni Sloveniji

V letu pred osamosvojitvijo Slovenije je bila v državnem zboru ustanovljena Komisija za žensko politiko, ki je podajala pripombe in stališča na nastajajoče zakone. V leta 1991 sprejeti Ustavi Republike Slovenije je določeno, da so vsem zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na spol, volilna pravica je splošna in enaka.

Leta 1992 sta začeli delovati Urad za žensko politiko pri vladi. Leta 2001 je bil preimenovan v Urad za enake možnosti, ukinjen pa 2012, ko je njegove naloge prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.grafična slika tehtnice, na eni strani ženski znak, na drugi moški

Leta 2002 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o enakih možnostih žensk in moških. Dve leti kasneje še Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki določa enako obravnavo vseh državljank in državljanov.

Leta 2008 je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini.

Leta 2015 je bil ustanovljen Strokovni svet za enakost spolov, ki je strokovno posvetovalni organ Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prejšnji članekPozabljene žene znanih mož
Naslednji članekKoronske zanke so le iluzija

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.