Radovednost o verstvih je pomembna krepostna vrlina, ugotavlja študija

Open book on wooden table with religious symbols and universe background. Concept of the study of religions. Front view.
Foto: Davizro iz iStock

Radovednost je pomembna človeška lastnost ki nam omogoča, da se o svetu učimo in se o njem tudi sprašujemo. Kaj spodbuja našo radovednost je precej odvisno od vsakega posameznika zanimivo pa je, da ljudje iz različnih verskih okolij v ZDA vidijo radovednost glede vere, kot krepostno. To je ena glavnih ugotovitev nove študije objavljene v Social Psychological and Personality Science.

Učenje o veri je krepostno

Dosedanje raziskave so preučevale, kaj ljudi dela radovedne in kako radovednost ljudem pomaga pri učenju novih informacij, vendar psihologi vedo manj o tem, kako na izkazovanje radovednosti gledajo drugi ljudje. Sedanja raziskava ugotavlja, da so ljudje naklonjeni tistim, ki izkazujejo radovednost glede vere in znanosti.

Wooden house with a religious cross, christian church, belief and faith concept, catholic and protestant community
Foto: BeritK iz iStock

»Ljudje, ki izkazujejo radovednost – o veri ali znanosti – se smatrajo kot druge moralne značajske lastnosti,« pravi glavni avtor Cindel White z univerze York. »Ugotovili smo, da opazovalci dojemajo radovedne ljudi kot pripravljene vložiti trud za uspeh v življenju, opazovalci pa dojemajo trud za učenje kot moralno krepostno.«

V študiji je sodelovalo 1891 udeležencev

Dr. White in njeni soavtorji so prosili 1891 udeležencev, naj podajo moralne ocene o ljudeh, ki so pokazali radovednost, imeli ustrezno znanje ali pa jim je primanjkovalo tako radovednosti kot znanja o veri in znanosti. Udeleženci so pripisovali večjo moralno krepost tistim, ki so pokazali radovednost glede vere, trend je bil dosleden pri judovskih, protestantskih, katoliških in drugih krščanskih udeležencih.

»Religiozne ljudi v Združenih državah lahko dojemamo kot ali jih povezujemo z gibanji, ki so protiznanstvena in dogmatično brez dvoma glede verskih doktrin,« pravi dr. White. »Vendar pa so verski udeleženci, ki smo jih anketirali, običajno odobravali postavljanje vprašanj o znanosti, lastni veri in religijah drugih ljudi, kar kaže na splošno odobravanje ljudi, ki želijo izvedeti več o verskih in znanstvenih vprašanjih.«

Dr. White ugotavlja, da so raziskovalci merili opazovalčevo dojemanje ljudi, ki so radovedni, ne pa, kaj napoveduje radovednost ali kako so stopnje radovednosti ljudi povezane z njihovimi dejanskimi ravnmi truda ali moralnega značaja. Sedanja raziskava se osredotoča tudi na udeležence v Združenih državah – dr. White si želi, da bi prihodnje študije vključevale ljudi v širšem naboru držav.

Book spines listing major world religions - Judaism, Islam, Catholicism, Hinduism, Buddhism and Protestantism.
Foto: MarkSkalny iz iStock

Študijo so ponovili tudi pri otrocih

V drugih študijah dr. White in njeni kolegi preizkušajo, kako otroci, stari od pet do osem let, ocenjujejo radovednost glede vere in znanosti. Ekipa ugotavlja, da majhni otroci prav tako pozitivno ocenjujejo in nagrajujejo radovednost, vendar je potrebnih več raziskav na tem področju, da bi razumeli dejavnike, ki igrajo vlogo pri tem pojavu.

»Verjetno bodo določena vprašanja o poizvedovanju, kulturnih kontekstih ali okoljih medskupinskih konfliktov, kjer radovednost signalizira negativne lastnosti, kot je nelojalnost do svoje skupine,« pojasnjuje dr. White.

the three symbols of Judaism, Christianity and Islam - photo
Foto: FooTToo iz iStock
VIRScience daily
Prejšnji članekZombi droga, ki mesta spreminja v mesta duhov
Naslednji članekNajboljše aplikacije za kolesarje

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.