Samomor ni lahka tema, a je preveč pomembna, da bi jo prezrli. Ko si dovolimo, da o njej govorimo, razmišljamo, lahko tudi ubesedimo, kar doživljamo. S tem dajemo namreč težkim občutjem prostor in spoznavamo, da v teh občutkih nismo sami in edini, kar prinaša pravo olajšanje. Prav tukaj se pričnejo orisati rešitve in orodja, s katerimi smo lahko boljše in se razbremenimo čustvenih stisk, ki vodijo v negativna razmišljanja. Del običajnega življenja je namreč, da smo včasih potrti, žalostni in nemočni. Zato je povsem normalno, če občasno doživjamo negativna občutja, dvomimo ter smo neodločni glede prihodnosti. Dejstvo je, da občutja pridejo in tudi gredo, torej niso večna, čeprav se nam v stiski zdi, da ne najdemo prave rešitve za svoje počutje in misli.
Obstaja upanje, obstajajo tudi rešitve
Včasih postajajo misli in občutja vse težja in skozi čas pravo breme. Do teh občutkov lahko vodijo različni življenjski izzivi. Ne glede na starost lahko ti življenjski izzivi vplivajo na vsakogar in povzročajo pravo zmedo in čustven vihar. To pa lahko vodi do anksioznih občutkov, depresije ali občutkov brezupa. Mnogim se vsa ta doživljanja stopnjujejo do misli na samomor in menijo, da je to edini izhod. Vendar zmeraj obstaja upanje in na srečo je samomor mogoče preprečiti. Zavedanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov lahko skupaj z znanjem o tem, kaj storiti, da bi sebi ali drugemu lahko pomagali, spremeni življenje nas samih in tudi drugih.
Da bi najboljše lahko pomagali sebi ali drugemu, se je najpomembneje zavedati, kaj je pripeljalo do teh občutkov in razmišljanj. Namreč dejavniki so lahko različni.
Možni dejavniki tveganja za samomor so lahko:
- konflikt z drugimi (starši, prijatelji, vrstniki),
- soočenje s spolno identiteto ali spolno usmerjenostjo,
- občutki nevrednosti in visoka pričakovanja,
- zgodovina ali trenutne izkušnje z ustrahovanjem,
- izguba tesnega prijatelja zaradi samomora,
- povišani psihološki pritiski (zaradi visokih pričakovanj okolice, želje po uspehu, biti potrjen, pohvaljen in dosegati željen rezultat),
- težave z anksioznostjo in depresijo in
- težave z zdravjem.
Pomagati sebi ali drugemu, da najdejo/najdemo upanje in hkrati razumemo čustvene stiske, ki vodijo do obupa, je bistvenega pomena za začetek poti k ozdravitvi in boljšemu počutju. Vsekakor pa je pomembno zavedanje, da obstajajo orodja, s katerimi si lahko pomagamo.
Orodja, s katerimi si lahko pomagamo ali pomagamo drugi osebi, ki razmišlja o samomoru
Orodja, s katerimi lahko pomagamo drugemu, ki misli na samomor
Misli na samomor so klic na pomoč. Takšne izjave, misli, vedenje ali načrte vedno jemljite zelo resno. Vsak, ki razmišlja o samomoru, potrebuje podporo in iskrenega sogovornika, ki ga bo slišal in razumel.
- Bodite iskren in podpirajoč sogovornik: oseba potrebuje občutek, da jo nekdo sliši, razume in podpira, zato je pomembno, da se je ne obsoja, ne kritizira.
- Bodite potrpežljivi, ko druga oseba govori o svojih čustvih: zdržati z občutji drugega stisko zelo olajša in razbremeni osebo.
- Komunicirate empatično, sočutno: to osebi vzbuja občutek varnosti in zaupanja.
- Izrazite zanimanje za osebo ter vzpodbujajte, da pove čimveč o svojih doživljanjih: na ta način bosta oba lažje ugotovila ozadje stiske, ki poganja v samomorilne misli.
- Dovolimo osebi prostor, da lahko izrazi svoja čustva (npr. lahko je jezna, joče, je žalostna, lahko tudi kriči, če tako začuti).
- Spodbudite, da poišče strokovno pomoč: ob tem ji dajte občutek, da je dragocena oseba, zato potrebuje strokovno podporo, da se bo stiska čimprej zmanjšala in bo prišlo do olajšanja.
- Ponudite možnost, da spremljate osebo do strokovnjaka (zdravnika, psihiatra, psihoterapevta, psihologa), če je to potrebno: to motivira osebo, da poišče pomoč in jo čimprej tudi prejme.
- Z osebo naredite varnostni načrt: varnostni načrt je dogovor med vami in osebo in vključuje dogovor, da oseba v hudi stiski pokliče najbližjo osebo ali brezplačno številko za pomoč v stiki in nikakor ne namerava narediti samomora. Dogovor lahko vključuje smernice, kaj narediti, ko smo v čustveni stiski, kaj takrat lahko pomaga in umiri čustva.
Orodja, s katerimi lahko pomagamo sebi, če razmišljamo o samomoru
- Dovolite si, da spregovorite o svojih občutkih z najbljižjo osebo: ko delimo, se razbremenimo in lažje najdemo možne rešitve.
- Poiščite razloge, zaradi katerih ste hvaležni in ponosni nase: lahko so to osebne kvalitete, dobre lastnosti, prijatelji, uspehi v preteklosti itd.
- Osredotočite se na upanje: ko smo preveč osredotočeni na negativne misli in težave, nam lahko to razmišljanje prebuja obup in nemoč. Če se osredotočamo na rešitve in upanje, potem lahko vse bolj čutimo, da to stisko lahko premagamo.
- Bodite do sebe prijazni: pomembno je, da smo do sebe takšni, kot bi bili do najboljšega prijatelja. Na ta način si lažje nudimo podporo, smo prizanesljivi in iščemo orodja, s katerimi nam je lahko boljše.
- Dovolite si pomoč drugih: če želimo pomoč, še ne pomeni, da smo šibki, ampak pomeni, da iščemo vire moči, s katerimi smo lahko bolje.
- Poiščite pomoč pri strokovnjaku (zdravniku, psihiatru, psihoterapevtu ali psihologu): na ta način lahko hitreje pridemo do olajšanja, rešitev in smo hitreje bolje.
Poiskati pomoč ob stiski je znak poguma in moči
Mnogi se svojih občutkov in stiske sramujejo. Prav zaradi tega težko govorijo o tem in podelijo svoja doživljanja s komerkoli. A dejstvo je, da ko spregovorimo o svojih stiskah, začutimo olajšanje in ugotovimo, da v tem vsekakor nismo sami. Vsi imamo svoje izzive, težave in smo vsake toliko obupani in zmedeni glede sebe, svojih odnosov in prihodnosti. To je povsem normalno. Prav zato je ključno zavedanje, da se nam svoje stiske ni treba sramovati. Stiska, s katero se soočamo, namreč ni znak nemoči, ampak izzivov, na katere nimamo pravih odgovorov ali rešitev. Zato je edino pomembno, če poiščemo ta orodja in rešitve pri drugi osebi. Ljudje smo bitja odnosov, zato lahko rastemo v odnosih in jih potrebujemo, če želimo biti uspešni, zadovoljni in srečni. Ob drugi osebi lahko pridemo do orodij, s katerimi nam je lažje, uvidimo rešitve in najdemo moč za naprej.
Pomembno je, da z drugimi podelimo tudi, ko nismo v redu, ne samo ko se dobro počutimo in smo uspešni. Ko podelimo, prejmemo tudi prostor za naše doživljanje in pa pravočasno podporo ter pomoč. S tem si zagotavljamo dobro počutje, osebnostno rast in zadovoljstvo. Spoznamo, da rešitve obstajajo, tudi ko menimo drugače. Prav zato je poiskati podporo in pomoč znak poguma in notranje moči. Le tako postajamo zadovoljnejši in boljši.
Drago Švajger, mag. ZDŠ, psihoterapevt, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi
