Skrivnost islandskega vulkana je razkrita

vulkan
Foto: on wikipedia

Islandski vulkan Fagradalsfjall že dobro leto bruha. Po več kot 40.000 potresih (od katerih je bila večina rahlih) v bližnjem območju, je marca 2021 izbruhnil. Območje, kjer se nahaja je skoraj neposeljeno, tako da nevarnosti za prebivalce ni. Hkrati pa je vulkan v bližini islandske prestolnice Reykjavik in tako domačini kot turisti se v zadnjem letu zgrinjajo opazovati žareče planjave v noči. Fagradalsfjall je ščitni vulkan, kar pomeni, da nima klasične oblike gore (kot recimo Vezuv), temveč je le položen hrib z večimi točkami izbruhov. A estetika ni vse s čimer se ima Fagradalsfjall za pohvaliti.

Raziskava, ki jo je vodil Matthew Jackson, je razkrila nekaj, kar bi lahko spremenilo naše osnovne teorije delovanja vulkanov.

Fagradalsfjall ne deluje po pričakovanjih

Osnovnošolska geografija nas je naučila, da se magma zbira pod površjem Zemlje v bazenih ali komorah. Proces je dolgotrajen in znanstveniki so sklepali, da se lava v komorah premeša in homogenizira. Ko se je nabere dovolj, vulkan izbruhne, magma pa naj bi tekom izbruha imela enako kemijsko sestavo. To velja za večino vulkanov, ki so jih znanstveniki analizirali.

vulkan
Foto: Berserkur on wikipedia

Vendar Fagradallsfjall je presenetil ekipo dr. Jacksona, saj se kemijska struktura magme, ki pride na površje, spreminja. Njena variacija je tudi do 1000-krat večja kot lava vulkana Mount Kīlaueana Havajih. Sklepajo, da je za to kriv dodaten pritok magme v podzemno komoro.

V prvem mescu izbruha je na dan prihajala »iztrošena« lava, ki se je že dolgo nabirala v podzemni komori. Aprila pa so opazili drug tip magme, ki je verjetno prišel iz večjih globin. Imela je večjo vsebnost magnezija in ogljikovega dioksida. Do maja so znanstveniki že vedeli, da čemu takemu prisustvujejo prvič v zgodovini.

vulkan
Foto: Drumstick21 on wikipedia

Vulkani so eden izmed trših orehov za raziskovanje. Veliko jih je težko dostopnih in vsi so seveda zelo nevarni. Pri analiziranju magme se hitro zaplete, saj poznejši izbruhi prekrijejo prve plasti. Izbruhi vulkanov prav tako niso zelo pogosti in znanstveniki se morajo znajti na pravem mestu ob pravem času. Zadnji vulkan v okolici Reykjavika je naprimer izbruhnil pred 800 leti.

Tokratni izbruh morda ni reprezentativen za ostale vulkane na Zemlji, vendar spoznanje, da se magma tekom izbruha lahko spreminja, bo ostalo v glavah Matthewa Jacksona in drugih. »Vedno ko bom raziskoval v prihodnje, se bom spomnil, da to kar vidimo, morda ni cela zgodba« je še povedal dr. Jackson.

Prejšnji članekVeš, da so čez deset dni volitve?
Naslednji članekEU bo posadila 3 milijarde dreves

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.