Ljubitelji piva in drugih alkoholnih pijač bodo kmalu (verjetno) posegli globlje v denarnico.
Z 1. junijem bo v veljavo stopila vladna uredba o 7-odstotnem zvišanju trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Povišanje sicer ni šokantno visoko, a bo ob že tako dvigajočih se cenah in napovedani vroči poletni sezoni gotovo udarilo tudi po žejnih grlih.
Uradno gre za ukrep zdravstvene politike, ki si prizadeva za manjšo porabo alkohola in boljše javno zdravje. A pod površjem zgodbe o zdravju se skriva precej bolj pragmatična realnost.
- Pomembno: Končna odločitev, ali bo trošarina dvignila tudi ceno na polici, bo v rokah proizvajalcev in trgovcev.
Kaj to pomeni za vašo denarnico?
Če ste povprečen pivoljub in radi segate po steklenici 0,5 l piva z 5 % alkohola, boste po novem za vsak kozarec plačali približno 2,6 centa več. Če pijete kraft pivo malega pivovarja, pa malo manj – okoli 1,3 centa več.
To pomeni, da bo za večino potrošnikov dvig skoraj neopazen… vsaj na prvi pogled. A pri redni porabi in množični prodaji se bo ta razlika hitro poznala.
Kako je do tega prišlo?
Razprava o višjih trošarinah je tekla v okviru strateških svetov za prehrano in zdravstvo, kjer so strokovnjaki predlagali precej bolj drastičen ukrep – skoraj 26-odstotni dvig trošarin, prilagojen inflaciji od zadnje spremembe. A Ministrstvo za finance je pritiske proizvajalcev alkoholnih pijač upoštevalo in predlagalo kompromis: zmernih 7 %.
Zakaj tako previdno? Slovenija je majhen trg, kjer vsak premik v cenah hitro pomeni beg potrošnikov čez mejo – v Avstrijo, Italijo ali na Hrvaško, kjer je alkohol marsikje cenejši. Vlada se zato ni želela igrati z ognjem.
Kdo bo občutil največjo spremembo?
Za leto 2024 so prihodki iz trošarin na alkohol znašali 123,6 milijona evrov, največ (88,7 milijona evrov) od piva. Od tega je le droben delček, 950.000 evrov, prišel od malih pivovarjev, ki so deležni ugodnejšega davčnega režima.
Po novem naj bi se njihova obremenitev povečala za približno 67.000 evrov na leto, kar pomeni v povprečju 60 evrov na mesec na pivovarno. Ni veliko, a za mikro pivovarne sredi poletne sezone in visokimi vhodnimi stroški lahko pomeni tehten razlog za prilagoditev cen.
Je dražji alkohol pot k pravemu cilju?
Zviševanje davkov na alkohol ima dvojni namen: znižanje porabe in spodbujanje industrije k iskanju bolj zdravih alternativ. Tako so podobne ukrepe že sprejeli tudi za sladke pijače, kjer se obdavčuje vsebnost sladkorja. Namen? Manj kroničnih bolezni, manj stroškov za zdravstvo, bolj ozaveščeni potrošniki.
Slovenska javnozdravstvena stroka opozarja, da je zdravstveno breme alkohola v Sloveniji višje od povprečja EU, zato so takšni ukrepi več kot le finančna politika – so politična in družbena nujnost.
Končna odločitev, ali bo trošarina dvignila tudi ceno na polici, je zdaj v rokah proizvajalcev in trgovcev. Nekateri bodo dvig gotovo prenesli na potrošnika. Drugi, zlasti večji proizvajalci, morda za zdaj še ne – da ohranijo konkurenčnost in ne prestrašijo poletnih trendov.
Urednik portala Student.si
