Študent študentu: težave v spolnosti

Težave imam s fantom v spolnosti zaradi spolne zlorabe. V meni je prisoten nek strah, občutek krivde, obsodbe, da nisem dovolj dobra, da ne znam uživat v spolnosti, kot druge ženske, ne doživljam orgazmov, čeprav se trudim, vendar zaman. Včasih si fant želi spolnosti, meni pa ni do tega, pa vseeno pač grem preko tega, da naredim uslugo njemu, da uživa in da pač zadovolji svoje potrebe. Moja mama mi je večkrat rekla, da pač moški rabi to, drugače gre drugam, jaz pa se sprašujem ali je to res neko pravilo v tej družbi? Zanima me kaj je prav v zvezi s tem, zakaj je ta spolnost tak tabu, zakaj nekako nismo bolj podučeni okoli tega, kar vsi počnemo, pa nikoli ne povemo kak in kaj je prav okoli tega. Brala sem nekaj o tantri, da ljudje nismo le fizična bitja ampak tudi duhovna, energijska, pa se sprašujem ali tudi psihoterapija obravnava več nivojev osebnosti?

 

Pozdravljena,

Zelo me veseli, da si zbrala pogum in s takšno iskrenostjo zaupala svojo situacijo. Vprašanja, ki si jih zastavljaš, se na splošno tičejo zelo pomembnih tem, o katerih je v družbi bolj malo govora.

Praviš, da se ti v zvezi s spolnostjo pojavljajo težki občutki: strah, krivda, občutek manjvrednosti in frustracija ob tem, da ne doživljaš orgazmov. Sprašujem se v kolikšni meri je k tem občutkom pripomogla spolna zloraba, ki si jo omenila? Še bolj pomembno vprašanje pa je: si imela kdaj možnost to spolno zlorabo predelati s strokovno pomočjo? Če nisi, potem je priporočljivo, da pomisliš na to opcijo, saj je spolna zloraba travmatična izkušnja, ki na posameznika pušča globoke posledice. V okviru psihoterapevtske obravnave bi lahko ustrezno predelala te vsebine, kar bi pozitivno vplivalo ne le na seksualno sfero, ampak tudi na kvaliteto tvojega življenja nasploh. To, kar želim reči je, da ti ni treba preživeti celo življenje s posledicami te travme; veliko se da na tem narediti, da ti bo bolje in lažje.

To, da fanta poskušaš zadovoljiti, ker te je strah, da bi šel drugam, je strategija, ki jo boš dolgoročno najbrž težko ohranila. S tem namreč vsakič znova poteptaš svoje potrebe, ki pa so v vajinem odnosu pomembne prav tako kot njegove. Po čem pa ti hrepeniš? Je to mogoče nežnost, ljubkovanje, pogovor, izpoved, varnost, potrditev…? Zelo dobrodošlo bi bilo, če bi lahko s fantom spregovorila o tem, mu povedala kaj si ti želiš, kaj potrebuješ, kako se počutiš, kaj te moti, kako doživljaš spolnost… Če se o tem pogovorita na konstruktiven način, torej brez obsojanja in napadanja, bo lahko tudi fant razumel kaj se dogaja v tebi in bosta lahko našla neke nove, skupne rešitve za to, kar te muči. Čeprav se mogoče na prvi pogled tvoj problem zdi le ovira, je lahko tudi priložnost za to, da se zbližata in da vajin odnos postane bolj zrel in intimen.

Tvoja vprašanja glede družbe in spolnosti so zelo zanimiva. Delno si na njih odgovorila že sama, ko praviš, da ima tvoja mama neko svojo teorijo glede moških in zvestobe. Podobne »teorije« ima namreč veliko ljudi, se pa redkokdaj zavedajo, da to pravzaprav niso dokazljiva dejstva ali pa ideje, do katerih so prišli sami. Po navadi ljudje absorbirajo takšna in podobna prepričanja iz primarne družine in jih prenašajo naprej – ne da bi se pri tem kaj spraševali. Včasih se niti zavedajo ne, da jih ta sporočila pogojujejo. Če dodamo še to, da tudi družba pogojuje posameznike z nekimi splošno razširjenimi idejami in frazami (npr. »Brez orgazma ni pravega seksa«, »Ženska, ki je imela več partnerjev, je kurba«, »Moški mislijo samo na seks«, ipd.), potem postane čedalje bolj jasno, zakaj nismo bolj podučeni o teh temah in zakaj ostaja to nek tabu tudi v današnji družbi, ki se ima za tako napredno. Potrebno je o tem veliko brati, se sami aktivirati za pridobivanje kvalitetnega znanja iz tega področja ter predvsem se pogovarjati s svojimi partnerji o tem. Psihoterapija obravnava seks iz vseh vidikov, predvsem pa se osredotoča na odnosni, psihični in čustveni del te zgodbe, saj je to njen glavni domet. Podobno je tudi glede obravnave posameznika, ki je kar se le da celostna.

Želim ti, da bi lahko rešila te težave in izboljšala kvaliteto svojega življenja – na vseh nivojih.

Lep pozdrav,
Nina Grudina, specializantka sistemske terapije na SFU Ljubljana

ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Prejšnji članekUspešna mlada baristka
Naslednji članek8 razlogov, zakaj je Primark tako poceni
ambulanta@sfu-ljubljana.si | +386 1 425 44 33 | Spletna stran

V okviru svoje študijske prakse odgovarjajo študenti SFU Ljubljana, pod strokovnim mentorstvom izkušenih psihoterapevtov Psihoterapevtske Ambulante SFU. Če potrebuješ poglobljeno pomoč, nudi Ambulanta SFU različne oblike psihoterapije.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.