Študent študentu: izpitno obdobje in stres

0

Ali si tudi ti med izpitnim obdobjem razvalina, polna stresa in slabe volje? Svetovalci Fakultete za Psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda so Andreju ponudili odgovor prav na podobno vprašanje in mogoče lahko pomaga tudi tebi, ko se mučiš s še zadnjimi aktivnostmi na faksu.

Spoštovani,

Vpisan sem na fakulteto v Ljubljani, III letnik. Prva dva letnika sem še kar uspešno končal. Letos pa ne
gre. Težko se učim, misli mi bežijo, začel sem dvomiti vase, da ne bom zmogel. Večkrat me boli glava,
včasih bi spal cel dan, potem nekaj dni ne morem zatisnit očesa, nimam apetita, pa spet včasih
preveč jem. Stalno sem napet. Bolj se bliža kakšen izpit, težje je. Prelagam vse na kasnejše roke, saj
nimam moči. Na izpitu se znojim, nič več ne vem, blokiram. Prej mi je šlo gradivo lažje v glavo, sedaj
si nič ne zapomnim. Ko se učim, si predstavljam, da me profesor sprašuje in nič ne vem. Potem je vse
samo še težje. Kako naj to premagam?

Pozdrav, Andrej.

Odgovor:

Dragi Andrej,

Tesnoba, strah in napetost so normalna reakcija na vsakodnevni stres in skrbi. Lahko so močna
motivacija, vse dokler nas spodbujajo za prave odločitve in postopke ter nas mobilizirajo, da najdemo
izhod iz krize. To je normalen del življenja. Vendar pa nas lahko zaradi prevelike zaskrbljenosti mučijo
negativne misli, počutimo se kot v labirintu, iz katerega ne vidimo izhoda in se življenje spremeni v
nočno moro ter začarani krog upanja in neuspeha. Posledica so lahko tudi fizični simptomi, kot je
glavobol, prebavne motnje, povečano bitje srca, …

Negativni občutki ter paničen strah od izpitov so lahko povezani s pričakovanji okolice, strahom pred reakcijo profesorjev, neuspehom, skrbjo pred prihodnostjo, kakor tudi s pomanjkanjem motivacije in samozavesti… Nekaterim študentom je preverjanje znanja ogrožajoče, ker ga povezujejo s strahom in prejšnjimi negativnimi izkušnjami. Tudi negativna mnenja o sebi ne pripomorejo k uspehu.

Morda se je vam po II. letniku zgodila kakšna pomembna izkušnja, ki je v pismu niste zaupali in je vplivala na to, da doživljate strah, tesnobo ter pomanjkanje motivacije ravno sedaj. Razmislite o tem, koliko so vaši občutki upravičeni. Pretirana zaskrbljenost po navadi precej poveča problem. Kako pomembno bo čez mesec ali leto dni to, kar vas skrbi danes?

Če se le da, ne zapravljajte časa in energije za negativne občutke o profesorjih in situacijah, ki jih ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenite svoje mnenje o določenih stvareh in dogodkih. O teži gradiva in uspešnem učenju pomembno odloča naše stališče do lastne moči in sposobnosti. Pretirana zaskrbljenost ima negativni učinek na uspeh, ravno nasprotno pa pozitivne misli vplivajo na uspešen izhod…Pozitivno razpoloženje vpliva na občutke zaupanja v svoje sposobnosti in znanje, kakor tudi občutke zadovoljstva z rezultatom učenja. Na ta način se tudi poveča zanimanje za gradivo ter učenje na splošno.

Študij je lahko priložnost za osebno rast, pridobivanje znanja, pot do željenega poklica, Kaj je glavna
motivacija za učenje? CILJI! Postavite si realen cilj s sprejemljivim rokom. Ko ga dosežete, se pohvalite
in nagradite. Začnite z malimi koraki in malimi cilji. Poiščite razlog, zakaj se učite in napravite načrt
učenja. Fokusirajte se na nalogo, hitreje jo boste končali. Bodite radovedni! Če imate kakšen hobi,
vam bo to zagotovo dodatno napolnilo baterije.

Hrabrite se in zaupajte vase.

Želim vam veliko zmag pri doseganju ciljev!

S spoštovanjem, Damjan Hosta, specializant psihoterapije, SFU Ljubljana

Vsebinska urednica.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.