Vsako leto po svetu zavržemo ogromne količine hrane – tudi takšne, ki je še povsem užitna. Medtem ko milijoni ljudi nimajo zagotovljenega dostopa do kakovostnih obrokov, na drugi strani hrana konča v smeteh v gospodinjstvih, trgovinah, restavracijah in celotni prehranski verigi.
Količine odpadne hrane imajo velik vpliv na okolje. Zavržena hrana tako ni le vprašanje posameznikovih navad, temveč globalni okoljski, gospodarski in družbeni problem. Različne države k problemu pristopajo na različne načine. Nekatere so pri tem še posebej uspešne in predstavljajo zanimive primere dobrih praks, ki bi lahko služile kot navdih tudi drugim državam.
Češka: tradicija, aplikacija in napredek pri recikliranju
Po vsej Češki doma pridelana hrana z vrtov pogosto dopolnjuje družinske obroke. Ljudje skrbijo za sadna drevesa, rastlinjake in kokošnjake, številni pa najemajo tudi občinske vrtičke, ki jih uporabljajo kot dodatne vrtove. Domače kompostiranje je zelo razširjeno in povsem običajen del vsakdanjega življenja. Ljudje uživajo tudi v nabiralništvu. Med sezono gob in divjega česna se družine pogosto odpravijo v naravo in skupaj nabirajo hrano. Presežki pridelkov dobijo novo življenje v obliki marmelad, vložene zelenjave ali zamrznjenih in fermentiranih živil, kot je kislo zelje. Odvečno sadje pogosto odnesejo v lokalne destilarne, kjer nastane domače žganje. Tudi star kruh redko konča med odpadki, saj ga pogosto predelajo v domače drobtine.
Poleg tradicionalnih praks so priljubljene tudi sodobne tehnološke rešitve. Aplikacija Nesnězeno češkim restavracijam, pekarnam, kavarnam in trgovinam omogoča prodajo presežne hrane v obliki znižanih paketov, katerih cena je od 50 do 70 odstotkov nižja od običajne. Kupci pakete prevzamejo tik pred zaprtjem trgovin ali lokalov. Na ta način je aplikacija privlačna za tiste, ki želijo ugodnejši nakup. Do konca leta 2024 je Nesnězeno sodeloval s 1487 podjetji, aplikacija pa se je razširila po vseh regijah Češke. Največ rešenih paketov hrane je bilo v Pragi: kar 239.000. Aplikacijo si je preneslo več kot 3 milijone uporabnikov, skupno pa je bilo z njeno pomočjo rešenih že več kot 3 milijone paketov neprodane hrane.
V recikliranju nekoliko zaostajajo, a kažejo pozitiven trend. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov na Češkem se je povečala z 32 odstotkov leta 2017 na 44 odstotkov leta 2021, kar je le malo pod povprečjem Evropske unije. Kljub temu ločevanje in zbiranje bioloških odpadkov še vedno ni povsod dosledno urejeno.
Izrael: nujni politični ukrepi in tehnološke rešitve
V Izraelu sta dostop do hrane in čiste vode tesno povezani s politiko. Leket Israel, največja izraelska banka hrane, izvaja poseben program »reševanja hrane«. Ta je namenjen prebivalcem ne glede na njihovo ozadje. Organizacija sodeluje s kmetijami, pakirnicami, hoteli in catering podjetji ter presežno hrano preusmerja k 200 neprofitnim organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski. Velike tržnice na prostem so tradicionalen del izraelskih mest in kupce povezujejo s pridelovalci hrane. Na živahnih tržnicah pa veliko užitne hrane pristane na tleh ali med odpadki. Prostovoljci organizacije Leket ostanke zbirajo in jih razdelijo ljudem, ki potrebujejo pomoč. Leket s partnerji danes reši približno 45.000 ton hrane letno, kar je 2,25-krat več kot pred desetimi leti. Kljub temu to predstavlja le okoli 5 odstotkov vse hrane, ki bi jo bilo mogoče rešiti v Izraelu.
Zakon o spodbujanju doniranja hrane, ki je bil prvič sprejet leta 2018, so leta 2024 posodobili tako, da bolje pravno ščiti donatorje hrane in od velikih javnih institucij zahteva doniranje presežkov hrane. Septembra 2025 je Izrael predstavil prvi nacionalni načrt za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki sta ga pripravili ministrstvi za okolje in kmetijstvo. To predstavlja pomemben korak k bolj usklajenemu oblikovanju politik. Izraelska podjetja pa so tudi globalno znana po uporabi tehnologije za zmanjševanje zavržene hrane. Med drugim to vključuje užitne premaze za daljšo svežino sadja in zelenjave ter uporabo dronov in umetne inteligence za zgodnje odkrivanje težav na poljih.
Takšne akcije in ukrepi so potrebni, saj je zavržena hrana v Izraelu velik problem. Letno so namreč v Izraelu zavrgli 2,6 milijona ton hrane, kar predstavlja 39 odstotkov vse proizvedene hrane. To je primerljivo z Združenimi državami Amerike. Vrednost zavržene hrane je znašala približno 7 milijard dolarjev oziroma 1,3 odstotka izraelskega BDP-ja. Kljub temu je opazen napredek: količina zavržene hrane na prebivalca se je v zadnjih desetih letih zmanjšala za 13,3 odstotka, s 300 kilogramov na 260 kilogramov letno. K temu so prispevali večja ozaveščenost javnosti, serviranje hrane na posameznih krožnikih v menzah ter več spletnih naročil hrane. Zaradi rasti prebivalstva pa skupna količina zavržene hrane ostaja visoka.
Danska: sodelovanje skupnosti, trgovcev in dobrih iniciativ
Na Danskem ljudje pogosto puščajo brezplačno hrano v zabojčkih ob pločnikih. Pred hišami lahko vidite napise, da nekdo podarja jabolka ali krompir oziroma prodaja jajca po sistemu zaupanja, kjer kupci denar pustijo sami. V vseh večjih danskih mestih obstajajo tudi Facebook skupine, kjer ljudje zbirajo še užitno hrano, ki jo trgovine zavržejo po izteku roka uporabnosti.
Prostovoljna nacionalna pobuda »Denmark Against Food Waste« je povezala več kot 25 proizvajalcev hrane in trgovcev s skupnim ciljem: do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane. Napredek vsako leto meri in javno objavlja neodvisna organizacija. Danski supermarketi redno znižujejo cene hrane, ki se približuje roku uporabnosti. Pekovski izdelki so pogosto znižani zvečer po sedmi ali osmi uri. Trgovske verige REMA 1000, Coop in LIDL so prav tako prenehale ponujati akcije tipa »kupi več, plačaj manj«, saj so te spodbujale ljudi k pretiranemu nakupovanju.
Proizvajalci hrane in trgovske verige sodelujejo z organizacijami, kot sta Too Good To Go in WeFood – prvo dansko trgovino s presežno hrano, kjer prodajajo rešeno hrano po močno znižanih cenah. Aplikacija Too Good To Go je nastala v Københavnu leta 2015 in se nato hitro razširila po svetu. Leta 2023 je aplikacija rešila 121,7 milijona obrokov in pomagala preprečiti približno 362.000 ton emisij CO2. Danes deluje v več kot 17 državah in ima več kot 85 milijonov uporabnikov. Mreža trgovin WeFood, ki se je leta 2016 začela z eno samo trgovino v Københavnu, se je razširila na šest trgovin po vsej Danski.
Novinar
