Amazonski pragozd izpušča več ogljikovega dioksida, kot ga vsrka

Deževni pragozd s slapom

Zmanjšanje izpustov je bolj nujno kot kadarkoli prej, svarijo znanstveniki. Amazonski pragozd je začel izpuščati več ogljikovega dioksida, kot ga je sposoben vsrkati, so prvič potrdili raziskovalci. Študija je potrdila, da pragozd v enem letu izpusti kar milijardo ton ogljikovega dioksida. Ogromen pragozd je pred tem deloval kot ogljikovo korito, saj je vsrkaval izpuste, ki poganjajo podnebno segrevanje ozračja. Zdaj pa sam še pospešuje to krizo.

Požari povzročajo ogromno škode

Večino izpustov povzročajo požari. Številni so namerni, saj z njimi želijo dobiti več kmetijskih površin za proizvajanje govedine in soje. Tudi brez požarov vroče temperature in suše ta ogromni pragozd spreminjajo v vir ogljikovega dioksida. Od leta 1960 dalje so drevesa in rastline vsrkali približno četrtino vseh fosilnih izpustov. Amazonski pragozd je kot največji tropski gozd na svetu pri tem igral ključno vlogo.

Izguba te moči je ostro opozorilo, da moramo nujno zmanjšati izpuste fosilnih goriv, pravijo znanstveniki. Ti so uporabili manjša letala, s katerimi so v zadnjem desetletju merili raven ogljikovega dioksida 4500 metrov nad gozdom. S tem so dokazali, kako se je Amazonski pragozd spremenil. Prejšnje študije, ki so namigovale, da pragozd postaja vir ogljikovega dioksida, so uporabljale satelitske podatke. Te pa so lahko okrnjeni zaradi oblakov ali površinskih mer dreves, ki lahko pokrijejo le majhen del ogromne površine.

Gozdni požar, v ospredju dve osebi

Raziskovalci pravijo, da gre za izredno zaskrbljujoče odkritje. Verjetno gre za rezultat vsakoletne deforestacije in požarov. Drevesa ustvarijo velik del dežja v regiji, manj dreves pa tako pomeni ostrejše suše in vročinske valove, kar privede do večjega umiranja dreves in več požarov. Vlada brazilskega predsednika Jaira Bolsonara je bila močno kritizirana zaradi spodbujanja deforestacije. Ta je namreč najvišja v zadnjih 12 letih, prav tako se povečuje delež požarov.

Slabim novicam ni konca

Luciana Gatti iz brazilskega nacionalnega inštituta za vesoljski napredek je vodja raziskave. Pravi: »Prve slabe novice so, da gozdni požari ustvarijo približno trikrat več ogljikovega dioksida, kot ga gozdovi lahko vsrkajo. Druga slaba novica pa je ta, da so v krajih s 30 % ali več deforestacije prisotne kar desetkrat višje emisije ogljikovega dioksida v primerjavi s kraji, kjer je deforestacija manjša od 20 %.«

Manj dreves pomeni manj dežja in višje temperature. Sušna obdobja so tako še slabša za preostali gozd. Gre za negativno zanko, ki povzroča, da je gozd še bolj dovzeten za nenadzorovane požare. Veliko lesa, govedine in soje iz Amazonije je izvoženih iz Brazilije. »Potrebujemo globalni dogovor za rešitev Amazonije,« pravi Gatti. Nekatere evropske države so napovedale, da bodo blokirale trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Brazilijo ter drugimi državami, v primeru, da Bolsonaro ne začne reševati težave uničenja amazonskega pragozda.

Mrtva drevesa na sušnem območju

Izredno pomembna študija

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature. »Gre za resnično impresivno študijo,« pravi profesor Simon Lewis iz University College London. Znanstveniki so se bali, da bi prišlo do tega. Gre za še eno ostro opozorilo, da se podnebni vplivi pospešujejo. Profesor Scott Denning iz Colorado State University pa pravi, da je raziskava herojska. »Na jugovzhodu gozd umira hitreje kot pa raste. To je slabo – gozd se je iz korita spremenil v vir, kar pomeni, da moramo fosilna goriva odstraniti še hitreje, kot smo mislili.«

Raziskava, objavljena v aprilu, je odkrila, da je brazilski amazonski pragozd v zadnjem desetletju izpustil za skoraj 20 % več ogljikovega dioksida, kot ga je vsrkal. Če bi lahko prepovedali požare v Amazoniji, bi pragozd ostal ogljikovo korito. Delamo pa ravno nasprotno in pospešujemo podnebne spremembe. Najslabše pri tem je, da pri odločanju ne uporabljamo znanosti. Ljudje mislijo, da pretvarjanje zemlje v kmetijske površine pomeni več produktivnosti, v resnici pa zaradi negativnega vpliva na dež izgubljamo produktivnost.

Vir: The Guardian

Urednica revije Študent

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.