Desetletja star fosil je zamaknil čas nastanka plazilcev

Close-up of a grass lizard perched on a branch of grass
Foto: Wendi Abi iz iStock

Odkrivanje novih fosilov oziroma njihovega pomena včasih ne poteka tako, kot bi si mislili. Pogosto je tudi zgodovinsko odkritje načeto in končano nekoliko drugače. Tak primer so zapisali pri Univerzi Bristol, ki je s pomočjo fosila iz predala izvorni čas nastanka modernih plazilcev zamaknila za več milijonov let.

Bližnji sorodnik novozelandske Tuatare, ki to ni

Fosiliziran sorodnik današnjih plazilcev je bil v muzejske arhive v Londonu postavljen že sredi 50-ih let prejšnjega stoletja. Zakaj? Razlog je preprost. Tehnologija takrat preprosto ni dovoljevala, da bi lahko iz ostankov izvedeli še kaj bolj koristnega. Tako je primerek iz mesteca Tortworth na jugozahodu Anglije kar nekaj let čakal na preiskavo.

Če bi vse skupaj močno skrajšali, je arhiviran fosil zakrivil premik izvora modernih plazilcev iz sredine Jure v pozni Trias.

Ekipa, ki jo je vodil Dr. David Whiteside iz bristolske univerze je primerek preiskala in ugotovila kar nekaj zanimivosti. Najprej pa ga predstavimo – Cryptovaranoides microlanius ali mali mesar je svoje ime prejel po čeljustih, napolnjenih s kot britev ostrimi zobmi. »Primerek sem najprej opazil v predalu s fosili Clevozavrov v arhivih Prirodoslovnega muzeja v Londonu. Gre za precej pogost fosil plazilca, ki je bližnji sorodnik novozelandke Tuatare. Slednja je tudi edina živa predstavnica skupine Rhynchocephalia, ki se je od luskarjev razcepila pred 240 milijoni let,« je povedal Whiteside.

»Naš primerek je bil v arhivu preprosto poimenovan Clevozaver in še en plazilec,« je pojasnil najdbo arhivskega fosila. »Bolj, kot smo ga raziskovali in pregledovali, bolj se nam je dozdevalo, da je bolj podoben današnjim plazilcem, kot pa Tuatara.«

Infografika časovne umestitve fosila Cryptovaranoides microlanius
Infografika časovne umestitve fosila Cryptovaranoides microlanius Foto: on bristol

Bistvene razlike v fosilni strukturi, ki spremenijo zgodovino

Cryptovaranoides je zagotovo pripadnik luskarjev, saj se od prakuščarjev in tuatar razlikuje po možganski votlini, vratnih vretencih in sprednjih zobeh na zgornji čeljusti. Kar ga še vedno nekoliko ločuje od modernih plazilcev, je odprtina na nadlahtnici, kjer prehajata arterija in živec. Kaj ta, na prvi videz preprosta najdba, pomeni za celotno strukturo plazilcev?

»Naš fosil premakne izvor luskarjev iz srednje Jure do poznega Triasa,« je pojasnil soavtor študije Mike Benton. »To je bil pomemben čas za restrukturiranje ekosistemov na površju, saj smo prejeli prve skupine določenih vrst želv, krokodilov, dinozavrov in sesalcev,« je še dodal.

Whiteside je dodal, da gre za zelo poseben fosil, ki bo v naslednjih letih postal eden najbolj pomembnih. To je v bistvu že zdaj, saj je paleontologiji dodal nov vidik permijskega izumrtja. Tako je še bolj očitno, da so nove rastline in živali prispele »na sceno« po koncu omenjenega izumrtja pred 252 milijoni let.

Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

VIRScience
Prejšnji članekNajvečja znanstvena odkritja 2022
Naslednji članekKdo bo pripravil nacionalni program vzgoje in izobraževanja naslednjih 10 let?
Žiga Kastelic

Urednik portala Student.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.