Največja znanstvena odkritja 2022

Scentist people working inside laboratory with microscope and laptop while wearing hazmat suit and face masks - Focus on the young woman with microscope
Foto: Sabrina Bracher iz iStock

Leto 2022 gre počasi h koncu, zato naredimo hiter pregled znanstvenih odkritij, ki so zaznamovala leto.

Začnimo doma, na Zemlji in daleč v preteklosti. Na jugu Kitajske je začetek leta popestrila najdba najstarejšega ohranjenega zarodka dinozavra. Baby Yingliang je star 66 milijonov let in znanstvenikom bo pomagal iskati sorodnost med dinozavri in današnjimi pticami.

V istem času so raziskovalci v severni Angliji našli fosil največjega nevretenčarja. Arthropleura je živel pred 326 milijoni let in je zdaj ukradel naziv starodavnim morskim škorpijonom. Meril je 2,7 m in tehtal več kot 50 kg.

Vsi smo že slišali za meteor, ki je padel pred 66 milijoni let in končal dobo dinozavrov. V letu 2022 smo izvedeli, v katerem letnem času je padel. Kot kaže, je bilo spomladi na severni hemisferi. Znanstveniki so to ugotovili s primerjavami velikosti in razvitosti fosilov rib glede na letni čas.

Od izumrtja dinozavrov se zdi, da ni več res velikih živali. To pa ne velja za mikroskopski svet, ki v naslednjem primeru ruši mejo med mikroskopskim in našim. Na otoku Gvadelup so našli največjo bakterijo. Thiomargarita magnifica je tako velika, da se jo vidi s prostim očesom, v sebi pa nosi trikrat toliko genov kot druge znane bakterije.

V arktičnem oceanu je raziskovalce pričakalo presenečenje. Na območju, velikem 15 hektarjev, so našli cvetoč ekosistem, otoček življenja v mrazu in temi arktičnega morja. Baza so spužve, ki dajejo zavetje in hrano drugim prebivalcem, same pa se hranijo s fosili, ki jih je območje polno.

Še malo se zadržimo v morju. Znanstveniki so izdelali računalnik, ki ga poganjajo alge. Dokazali so, da bi lahko uporabili fotosintezo alg za pridobivanje elektrike in poganjanje naprav, pa čeprav le najmanjših. Sistem je deloval celo ponoči, saj so alge shranile presežek energije od dneva. Zanimiv korak v zeleno prihodnost.

Tudi na področju medicine niso zaostajali. Ena od raziskav je pokazala, da lahko kobilice zavohajo rakave celice in pomagajo pri preventivi. Ker imajo rakave celice drugačen metabolizem, oddajajo drugačne snovi, ki jih kobilice zaznajo. Naslednji korak je izolirati biokomponente, ki jih uporabljajo kobilice in ustvariti napravo za »vohanje raka«.

Na Cambridgeu je znanstvenikom uspelo pomladiti celice. Z metodo imenovano IPS lahko katerokoli celico spremenimo nazaj v matično. Te se razvijajo hitreje, hkrati pa so nespecializirane, kar pomeni, da jih lahko uporabimo za različna tkiva. Največ si od tega obetajo pri medicinskih posegih presajanja kože po hudih nesrečah in opeklinah.

Najbolj bizarno odkritje leta so naredili kirurgi iz New Yorka. V dveh možgansko mrtvih bolnikih jim je uspelo tri dni pri življenju obdržati presajeni prašičji srci. To bo tlakovalo pot nadaljnjim poskusom presajanja organov med prašiči in ljudmi.

Pred kratkim so znanstveniki pokazali, da lahko možgani v petrijevki igrajo računalniške igrice, če jih le pravilno stimuliramo. Po 800.000 mišjih in človeških nevronov se je pomerilo v igrah Pong in Chromovem dinozavru, ki preskakuje ovire.

Za zaključek še v vesolje. Kot kaže bomo imeli na Marsu kisik. NASINI raziskovalci so s postopkom MOXIE pokazali, da lahko kisik pridobivamo naravnost iz Marsove atmosfere. To so spodbudne novice za človeštvo, ki sanja o medplanetarni civilizaciji. Še vedno pa bode v oči odkritje, da je Mlečna cesta ena izmed najmanjših galaksij z najmanjšimi zvezdami.

Prejšnji članekKuhan gin recepti: 3 super recepti za kuhan gin
Naslednji članekDesetletja star fosil je zamaknil čas nastanka plazilcev

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.