Znanstveniki so odkrili nov, okolju prijaznejši način hlajenja. Danes hladilniki odvajajo toploto iz notranjosti prek tekočine, ki toploto absorbira in pri tem preide v plinasto fazo. Ta potuje po zaprti cevi in nato kondenzira nazaj v tekočino. Kljub efektivnosti procesa so hladilniki zaradi uporabljenih materialov še posebej slabi za okolje. Sploh v primerjavi z novoodkrito metodo, ionokaloričnim hlajenjem.
Okolju prijazen način hlajenja
Snov lahko reverzibilno absorbira toploto na več različnih načinov. V Združenih državah Amerike so raziskovalci izkoristili proces, pri katerem snov spremeni agregatno stanje. Ob taljenju ledu se na primer toplota iz okolice absorbira. To efektivno predstavlja hlajenje okolice.
Led lahko k taljenju prisilimo tudi brez povišanja temperature. Eden izmed načinov je z dodatkom nekaj nabitih delcev – ionov. V praksi to izkoriščajo pri posipanju cest s soljo. S tem preprečijo tvorbo ledu in nastanek poledice. Podobno ionokalorični cikel izkorišča sol za spremembo agregatnega stanja snovi, ki hladi okolico. Znanstveniki verjamejo, da je ionokalorični cikel osnova za učinkovit, varen in okolju prijazen način hlajenja.
Postavili so teoretičen model, ki bi po učinkovitosti potencialno lahko konkuriral današnjim hladilnikom. Skozi sistem bi tekel električni tok, ki bi vnesel ione in s tem spremenil tališče snovi, kar bi povzročilo spremembo temperature. V eksperimentih je raziskovalna ekipa za taljenje etilen karbonata uporabila sol iz natrijevih in jodidnih ionov.
Snov, ki spreminja agregatno stanje
Etilen karbonat je pogosto organsko topilo, ki se med drugim uporablja v litij-ionskih baterijah. Ker je proizvedeno iz ogljikovega dioksida, bi sistem lahko celo nasprotoval globalnemu segrevanju. Z manj kot enim voltom napetosti so v eksperimentu izmerili spremembo temperature 25 stopinj Celzija. Rezultat s tem presega dosedanje dosežke kaloričnih tehnologij.
Naslednji izziv bo prenos tehnologije iz laboratorija v prakso, kjer bi bila lahko uporabljena v komercialne namene. Tovrstni sistemi bi bili v prihodnosti lahko uporabljeni za segrevanje in hlajenje. S povsem novim termodinamskim ciklom se odpirajo povsem nove možnosti, hkrati pa tudi novi inženirski izzivi.
Novinar
