Ledeni vulkani na Plutonu

Pluton

Pluton je naš najljubši pritlikavi planet. Prvič so ga astronomi opazili leta 1930, v slabih 80 letih pa je že izgubil status pravega planeta. Pluton je pravi palček v našem sončnem sistemu, saj je šestkrat lažji od Lune in trikrat manjši od nje. Edini kriterij, ki ga dosega, je, da kroži okoli Sonca in ne okoli kakšnega drugega večjega planeta. Dolgo so astronomi verjeli, da je Pluton le mrtva krogla kamnin in ledu brez zanimivosti, a novo odkritje je zatreslo takšna prepričanja.

Presenečenje na Plutonu

Ko je NASINA sonda New Horizons leta 2015 obšla planetarnega pritlikavca, so fotografije razkrile nekaj nepričakovanega. Površje Plutona krasita vsaj dva ognjenika, ki ju tam teoretično ne bi smelo biti. Še več, kaže, da sta ti dve strukturi precej mladi, saj nimata nobenih kraterjev. Stari sta največ milijardo let ali dve, verjetno pa še manj.

površina Plutona
Površina Plutona in z modro označena območja ledenih vulkanov. (vir: NASA)

Znanstveniki so preučili podatke in fotografije iz leta 2015 in vse druge, ki smo jih pridobili do zdaj. Hipoteza je, da sta Wright Mons in Picard Mons vulkana, a ne kakršnakoli. Gre za ledene vulkane, ki pa niso prav nič podobni tistim s Saturnovih lun ali drugje v osončju.

Ledeni vulkani

Ledeni vulkan ali kriovulkan namesto lave bljuva ledeno brozgo, ki je lahko iz vode, metanola, amonijaka ali vseh treh. Ker so na Plutonu temperature neznansko nizke (40K oz -233 °C), se celo plini, kot sta amoniak in metanol, utekočinijo in na koncu preidejo v trdno stanje. Poleg tega Plutonova majhna gravitacija dovoli »grajenje v višino« in nastanejo orjaški kriovulkani, ki jih nismo videli še nikoli prej.

Kako ledeni vulkani zrastejo na Plutonu

Očitno Pluton le ni dolgočasna krogla ledu in kamnin, vendar znanstvenike še vedno bega izvor vulkanskega delovanja. Nobenih dokazov nimamo za kakršnokoli toplo sredico v Plutonu ali tektonsko delovanje, ki sta na Zemlji odgovorna za vulkane. Hipoteza trdi, da je Pluton v svojem središču toplejši, kot smo mislili, morda zaradi jedrskega razpada radioaktivnih elementov. Toplota naj bi se potem nabirala in v določeni točki predrla skorjo, ob tem pa sprostila velike količine ledene brozge, ki se na površju Plutona strdi in ustvari ognjeniške vrhove.

Po drugi strani Kessie Singer pravi, da »z veseljem prizna, da pravzaprav vemo zelo malo in da so takšni trenutki odlična priložnost za dodatni premislek o našem poznavanju delovanja ledenih planetov.«

Prejšnji članekUniverza v Gradcu razpisuje štipendije za raziskovalce
Naslednji članekO virih financiranja za majhna podjetja?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.