Mesta-elektrarne do leta 2035?

Novi viri energije zahtevajo nove porabnike energije.

Energijski vir 21. stoletja je elektrika. Celo avtomobili, simbol moči fosilnih goriv, american muscle avtomobili, ki puščajo počasneže v oblakih črnega dima, se umikajo električnim. Tistim ki brez hrupa (in skoraj brez energijskih izgub) režejo zrak  po avtocestah in mestnih ulicah. Z novimi tehnologijami, globalnim segrevanjem in pripadajočimi družbenimi (ter modnimi) spremembami se fosilna goriva počasi umikajo v prid elektriki.

No ja, ne ravno. Poznamo le vedno več poti, kako priti do elektrike, brez da bi uporabljali fosilna goriva. Energijo, ki jo spreminjamo v elektriko, moramo še vedno dobiti iz nekega zunanjega vira. Razvoj tehnologij nam omogoča le koristiti druge vire energije, ki se izkazujejo za bolj čiste, okolju prijazne, obnovljive, ne pa tudi enako priročne. Predstavljajmo si polje sončnih celic. Dokler sije sonce je vse super, kaj pa ponoči? Vetrne elektrarne potrebujejo veter in hidroelektrarne dovolj visok vodostaj. Tudi v obratnem primeru, ko te naprave delujejo s polno silo, se sprašujemo koliko elektrike ostane neporabljene. Termoelektrarne, ki porabljajo premog, nafto ali zemeljski plin, lahko uravnavajo svoj output glede na potrebo, sonce pa bo sijalo tudi, ko smo že vsi opečeni.

Stari načini in novi ljudje

Obnovljive vire energije zato skeptiki po pravici označujejo za nezanesljive. Vendar problem ni v sončni, vodni ali vetrni energiji temveč v našem načinu porabe. Zdajšnja omrežja so zgrajena po principu enosmernosti. Elektrika naj potuje od elektrarn do tovarn in gospodinjstev. Imamo točko produkcije in točko porabe, ki sta ostro ločeni. To spominja na druge ostre delitve prejšnjih stoletij, ki se nam zdaj že zdijo staromodne: človek in narava, moški in ženska, dom in služba, partizani in domobranci … In kljub temu, da je nekaj na tem, so stvari bolj kompleksne, kot smo si nekoč predstavljali.

Celotna družba postaja bolj povezana, mejniki se rušijo, jezikovne, geografske in kulturne prepreke pomenijo vedno manj. Ne sledenje pravilom, prilagodljivost postaja zlati atribut modernega človeka. V korak s časom bi morala iti tudi električna omrežja, saj le tako lahko zares uporabimo potencial obnovljivih virov energije. Tudi največja sončna elektrarna ponoči ne deluje in načrt Joe-a Bidna, da ZDA vso elektriko pridobi iz čistih virov do leta 2035, ne bo deloval samo z grajenjem novih čistih elektrarn.

Nova filozofija elektrike

Rešitev je razpršitev. Energetiki se že nekaj časa igrajo z idejo mest-elektrarn, kjer hiše s sončnimi celicami elektriko pošiljajo v omrežje ali pa jo hranijo za čas izpada. Električni avtomobili bi prav tako ob krizi lahko posodili svojo baterijo za javno dobro. Računalniki, pralni stroji, majhne vetrnice na strehah in balkonih bi vsi sodelovali med seboj in jemali ali dajali po potrebi. Poglejmo še širše in si predstavljajmo države-elektrarne, kontinente-elektrarne. Pomislek, kaj pa ko v mestu sonca in vetra ni, je premagan. Vedno je nekje dan in vedno nekje piha. Vprašanje je le ej, a lah’ pošeraš?

Težave

Novi način bi prinesel nekaj težav in pomislekov. Prvo je vprašanje sodelovanja med mesti in med državami. Predsedstvo ZDA, ki same obsegajo skoraj celoten kontinent, lahko preprosto ukaže sodelovanje, v Evropi pa ni tako preprosto. Države bi se morale dogovoriti, sprejeti zakone in pogodbe, da bi lahko sonce v Bolgariji poganjalo Notredamski zvonik. Druga težava je varnost. Ker bi množico tokov sem in tja morali upravljati računalniki v real-time, je celoten sistem tarča za hekerje. Po novem bi energetska podjetja potrebovala službe proti kibernetskim napadom. Tretja težava pa je seveda denar. Za dosego teh ciljev bi bilo potrebno prenoviti milijone kilometrov električnih omrežij naenkrat, saj mora sistem doseči neko kritično velikost, da deluje.

Morda nas do »Bidnovega« 2035 čaka popolna prenova osnovne infrastrukture moderne civilizacije. Kjer bo celo elektrika začela delovati v nekakšni organski povezavi z vsemi priključenimi, Slovenci pa se bomo zahvalili japonskemu vzhajajočemu soncu ob desetih zvečer.

 

Powering a real city with a virtual power plant

 

Viri:

https://www.theverge.com/22419206/smart-grid-renewable-energy-power-sector

Prejšnji članekV Latviji postavili virtualni portal s Poljsko
Naslednji članekHuawei Next Design Awards 2021: Prihodnost digitalne estetike

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.