Rimski obesek v obliki penisa, natančneje falični amulet, ki so ga pred 18 meseci našli v Angliji, je bil razglašen za nacionalno bogastvo. Kot prvo tovrstno najdbo ga je 31. decembra 2020 med iskanjem na kmetiji v Highamu blizu Gravesenda in Strooda v Kentu odkrila detektorka kovin Wendy Thompson. Domneva se, da izvira iz obdobja med letoma 43 in 410 našega štetja, ko so Britanijo zasedli Rimljani.
Prva tovrstna najdba v Veliki Britaniji
»Redkost obeska je v tem, da gre za srebrni primerek obeska za penis,« je pojasnila Thompsonova. »V preteklosti sem našla še druge bronaste, vendar niso niti približno tako pomembni.« 73-letnica je opravljala svoje delo in z detektorjem kovin skrbno prečesala polje od konca do konca, ko je našla obesek 20 centimetrov pod zemljo.
»Zadnja oseba, ki ga je imela v rokah, je bila iz tistega obdobja,« je navdušeno dejala Thompsonova. »Dolgo, predolgo je ležal v zemlji in čakal, da pridem jaz in ga najdem.« Takoj ga je datirala na 2000 let, kar je pozneje potrdilo tudi koronarno poročilo iz Britanskega muzeja, čeprav je natančen datum težko določiti.
Obesek penisa meri tri centrimetre in tehta skoraj deset gramov, po besedah koronerja Rogerja Hatcha pa je opremljen s podrobno opisano »predkožico, gredjo in brki«, čeprav mu očitno manjkajo moda. V istem poročilu ga je opredelil kot »nacionalni zaklad«. Po podatkih Britanskega muzeja se predmet v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem lahko opredeli kot zaklad, če gre za kovinski predmet, ki ni kovanec, katerega teža je vsaj 10 odstotkov plemenite kovine in je ob najdbi star vsaj 300 let.
Hatch je še dodal, da je rimsko cesarstvo znano po »velikem korpusu faličnih podob«. Samo v rimski Britaniji je bilo zabeleženih 451 faličnih predmetov. Strokovnjaki iz Britanskega muzeja so najdbo opisali kot artefakt z obrnjenim trikotnim zgornjim delom z »rebrastim okrasom, domnevno sramnimi dlakami, ki se zoži v koničasto gred in se konča z dvignjenim trakom presredka«.
Grško-rimska obsedenost s falusom
V grško-rimski kulturi je imel falos ali penis moško regenerativno moč, ki je omogočala plodnost in prevlado. V imperiju je bila spolnost pojmovana kot neenakopravna izmenjava, ki jo je vodil moški. Ta je obvladoval manjvredne ljudi v tistem času, kot so ženske, otroci in sužnji. Falični simbol je bil tako pogost, da je bil povezan s čaščenjem moških bogov, kot sta bila Dioniz in Hefajst. Bil je tudi talisman za srečo, ki je odganjal zlo, viden na mozaikih in ploščicah po vsem cesarstvu.
V starodavni rimski religiji in magiji je bil fascinus utelešenje božanskega falosa. Otroci so obeske nosili okoli vratu, da bi se izognili boleznim. Včasih so jih uporabljali tudi za označevanje družbenega položaja uporabnika.
Ko so rimski generali vstopali v bitko, je bil penis simbol, s katerim so naznanili velik in močan vstop. »Pod zmagovalnim vozom zmagovitega generala je pritrjena podoba tega božanstva, ki ga kot kakšen spremljevalni zdravnik varuje pred posledicami zavisti,« je rekel rimski filozof Plinij starejši o mitskih falusih, ki so predstavljali prevlado.
»Verjetno je, da je na tem obesku upodobljen ohlapen makrofalus in ne pokončen, kar lahko pomeni, da ne predstavlja zmožnosti, da se usmeri in premaga zlo oko, temveč pomanjkanje nadzora in skoraj barbarsko spolnost,« je navedeno v poročilu Britanskega muzeja, ki potrjuje to falocentrično rimsko obsedenost.
Novinar