Voyage 2050: kaj bomo delali v vesolju naslednjih 30 let

Vesolje

Evropska vesoljska agencija je izdala načrt za nadaljnjih 30 let

Vesolje je novi zadnji horizont, the final frontier. Poleg zemeljskih oceanov, o katerih pravzaprav vemo zelo malo, globlje ko gremo, se naši pogledi vedno bolj obračajo k zvezdam. Evropska vesoljska agencija (ESA) je v zadnjem tednu objavila smernice raziskovanj v naslednjih tridesetih letih. Dokument se imenuje Voyage 2050.

ESA je zbrala predloge več stotih raziskovalnih skupin širom Evrope in izbrala najbolj obetavne projekte ter polja raziskovanj. Ker vesoljske misije zahtevajo ogromne vložke časa in denarja, je takšno planiranje neizbežno. Fabio Favata, predsednik pisarne za strategijo, načrtovanje in koordinacijo pri ESA, v tem vidi priložnost za Evropo, da se postavi na čelo vesoljskega raziskovanja.

Glede na obseg misij, jih delimo na velikoredne (large-class missions) in srednjeredne (medium-class). Izmed večjih, ambicioznejših misij, je ESA izbrala tri favorite oziroma teme raziskovanj. Te pa bodo sestavljene iz množice manjših misij in posameznih raziskav.

Lune plinastih orjakov

Nadaljevanje dozdajšnjega raziskovanja Saturnovih lun, za katere domnevamo, da imajo vodo v svojem jedru. To bi lahko celo razjasnilo nekatera vprašanja o večnem vprašanju nastanka življenja. Mednarodna misija Cassini-Huygens in projekt Jupiter Icy Moon Explorer Evropske vesoljske agencije sta le začetka takšnih raziskovanj. Načrtujejo se podobne ekspedicije izven našega osončja. Z roverji, ki se jih bo poslalo na oddaljene lune, bodo znanstveniki raziskovali relacije med njihovim površjem in notranjostjo, ki naj bi skrivala oceane tekoče vode. Kot vedno je sveti gral najti sledi življenja.

vir: wiki commons

Znotraj in zunaj Mlečne ceste

O naši galaksiji še vedno vemo dokaj malo. Posledično pa tudi o zakonih delovanja vesolja in narave. Od pred kratkim nismo več niti prepričani glede obstoja temne snovi. S pospešenim raziskovanjem na široko, skeniranjem naše galaksije in tudi odkrivanjem takoimenovanih skritih predelov, bi se to lahko spremenilo. Sem sodi tudi podrobnejše opazovanje tistih eksoplanetov, za katere domnevamo, da imajo pogoje za nastanek življenja.

Nove fizikalne meritve

Naša teorija o nastanku vesolja z velikim pokom je le teorija. Znanstveniki se še vedno vsak dan srečujejo z novimi nerazumljivimi pojavi in tudi takimi, ki veliki pok ovržejo. Še vedno pa je to najboljša razlaga do zdaj. V naslednjih desetletjih bi raziskovalci radi z naprednejšimi napravami in sondami pospešeno raziskovali v globino fizikalnih procesov v vesolju. Med drugim nameravajo meriti gravitacijske valove in z veliko natančnostjo določiti njihov izvor ter kozmično mikrovalovanje, ki naj bi bilo posledica velikega poka in ga je zaradi šibkosti zelo težko zaznati. Te raziskave bodo nadaljevale in nadgradile delo projekta LISA, ki je eden izmed temeljnih kamnov naprednega vesoljskega raziskovanja.

Prikaz laserske interferometrske vesoljske antene
Prikaz laserske interferometrske vesoljske antene – LISA

Srednjeredne misije

Poleg velikih, ambicioznih načrtov, za katere po možnosti zdaj še niti nimamo tehnologije, so manjše misije bolj verjetne, cenejše, morda celo obetavnejše. Med te sodijo Mars Express, Venus Express, PLATO (tranzicije planetov in oscilacije zvezd), Euclid, ki se bo posvetil temni energiji in snovi ter mnogi drugi. Takšne misije so pomembne, ker jih lahko ESA izvaja sama. Za razliko od velikorednih, ki so bolj dolgoročnega značaja, nam te misije v doglednem času prinesejo realne rezultate in sestavljajo mozaik našega vedenja košček za koščkom.

Kaj pa tehnologija?

Nekaterih prej omenjenih velikih misij pa v tem trenutku še ne moremo izvesti, ker za njih nimamo potrebnih tehnologij, naprav, materialov. Voyage 2050 komite je zato predpisal tudi smernice raziskovanja tehnologij, ki bodo omogočile načrtovane raziskave. Razvile naj bi se tehnologije za lažje opazovanje črnih lukenj (interferometrija mrzlih atomov), boljši načini shranjevanja in porabljanja energije ter tehnologije hladilnih sistemov. Te bomo potrebovali za raziskovanje meteorskega ledu in spet iskanja sledi izvenzemeljskega življenja.

Naslednjih trideset let bo pokazalo, kaj izmed načrtovanega se bo uresničilo in kaj ne. Ali nam uspe najti življenje? Nam uspe dokazati, da smo v vesolju sami? Morda ugotovimo, da se veliki pok nikoli ni zgodil. Časi so divji in vznemirljivi za vesoljske nadobudneže.

Viri:

https://scitechdaily.com/voyage-2050-sets-sail-planning-pivotal-space-science-missions-of-the-future/amp/

https://en.wikipedia.org/wiki/Laser_Interferometer_Space_Antenna

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.