V Varnhemu na Švedskem so našli zobe iz vikinške dobe, ki pričajo o presenetljivo razviti zobozdravstveni dejavnosti.
Raziskavo je na podlagi najdbe izvedla Univerza v Göteborgu. Rezultati kažejo na precejšnjo razširjenost kariesa in zobobolov, a povedne so predvsem sledi zobozdravstvenih posegov in brušenja sprednjih zob.
Preučili so zobe 171 posameznikov
V sklopu raziskave je bilo preučenih 3293 zob 171 posameznikov, ki so v vikinški dobi bivali na območju Varnhema (švedska provinca Västergötland). Lokacija je znana po arheoloških najdbah vikinških in srednjeveških ostalin. Ugodne razmere v prsti so pripomogle k dobro ohranjenim okostjem in zobem v najdenih grobnicah. Lobanje in zobe so transportirali v Göteborg, kjer je raziskava potekala.
Zobe so pregledali z istimi postopki kot v zobozdravstvu
S standardnimi pripomočki in pri močni svetlobi so na zobeh opravili klinični pregled. Številne rentgene so izvedli z isto tehniko, kot v zobozdravstvu, kjer pacient ugrizne v grizna krilca.
Karies in izguba zob
Rezultate so objavili v časopisu PLOS ONE. Kažejo, da je bil pri 49 odstotkih vikinške populacije karies prisoten na enem ali več zobeh. Karies je prizadel 13 odstotkov zobov odraslih – pogosto pri korenini.
Po drugi strani karies pri otrocih, ki so še imeli mlečne zobe, sploh ni bil prisoten. Izguba zob je bila pri odraslih prav tako pogosta. Odrasli so v življenju izgubili v povprečju 6 odstotkov zob, ne vštevši modrostne. Raziskava je pokazala, da so bili karies, vnetja zob in zoboboli med vikinškim prebivalstvom Varnhema pogosti.
»Vse kaže, da so si Vikingi popravljali zobe, prisotni so dokazi o uporabi zobotrebcev, brušenju sprednjih zob in celo zobozdravstveni oskrbi vnetih zob,« je povedala Carolina Bertilsson, zobozdravnica in raziskovalka ter prva avtorica študije.
Posegi so bili podobni današnjim
Na bolj prefinjene posege kažejo luknje v kočnikih, ki so jih spilili od krone do zobne pulpe, verjetno da bi zmanjšali pritisk in ublažili hude zobobole zaradi vnetij.
»To je zelo navdušujoče in ne preveč drugačno od zobozdravstvenih posegov, ki jih izvajamo danes, ko v primeru vnetja vrtamo v zobe. Zgleda, da so imeli Vikingi kar nekaj znanja, kar se tiče zob, a ne vemo, če so te posege izvajali sami ali so imeli pomoč.«
Obrušeni sprednji zobje bi lahko bili povezani z izražanjem identitete. Tako v tej kot v prejšnjih raziskavah se je izkazalo, da so zobje pripadali moškim.
Carolina Bertilsson dodaja: »Raziskava prinaša nove vpoglede v oralno zdravje Vikingov in nakazuje, da so bili zobje v varnhemski vikinški kulturi pomembni. Prav tako namiguje, da je bilo zobozdravstvo vikinške dobe verjetno bolj prefinjeno, kot smo mislili do zdaj.«
Novinar
