Zadnje tedne opažamo porast diskurza o uživanju alkohola, njegovih nevarnostih in alkoholizmu. Pika na i je še izpoved oziroma knjiga Mihe Šaleharja, ki na socialnih omrežjih žanje odobravanje, med komentarji pa vroče debate.
Slovenci ljubimo alkohol. Kar preveč. Že Ivan Cankar je alkoholizem videl kot najhujšo bolezen slovenskega naroda, letošnja statistika pa pravi, da Slovenija zaseda prvo mesto v EU po smrtih zaradi alkohola. Imamo jih 17 na 100 tisoč prebivalcev, Poljska, ki je druga, jih ima 10.
Začaran krog alkoholizma
Nič ni narobe z občasnim kozarčkom, prav nasprotno, alkohol nas sprošča, lažje se družimo, smo bolj veseli, nekatere pijače imajo tudi zdravilne učinkovine, kot recimo rdeče vino. Težava nastane ko prijetna opitost postane navada in navada obveza. Odvisnost od alkohola je ena najtežje ozdravljivih, zaradi delirija lahko posameznik celo umre. Najpogostejši simptom, ki ga odvisnik doživlja, ko poskuša nehati, je glavobol. Zaradi tega se jih mnogo vrne v začaran krog.
Znanstveniki z Univerze v Texasu so poskušali priti do dna skrivnosti, zakaj odvisnike boli glava, ko se poskušajo zdraviti. To je prvi korak pri razvoju zdravil, ki bi delirični glavobol prekinila in pomagala milijonom odvisnikov po svetu.
Zakaj odvisnike boli glava?
Ugotovili so, da stresni hormon imenovan kortikotropin-sprožujoči faktor (CRF) aktivira imunske celice, znane kot mastociti, v duri – tanki, prozorni membrani pod lobanjo. Tam se nahajajo celice imenovane mastociti, pitanke ali tkivni bazofilci. Pitanke so ključne za proces celjenja ran in obrambo pred patogeni, odigrajo tudi ključno vlogo pri vnetnih in alergijskih reakcijah.
Ko CRF pride do pitank se veže na receptor MrgprB2. CRF povzroči da se pitanke granulirajo, odprejo in pošljejo signal za širjenje žil. To vpliva tudi na živčne končiče v duri, ki postanejo preobčutljivi in posameznik doživlja glavobol.
Možnost za razvoj novih učinkovitih zdravil
Znanstveniki si že prej vedeli, da hipotalamus sprošča CRF, kadar odvisnik ne dobi odmerka. Vedeli so tudi, da je glavobol povezan s širjenjem žil. Ključno odkritje je, da se CRF veže na MrgprB2 receptor. Ta receptor imajo namreč le celice pitanke. Zato je odkritje velik korak k razvoju zdravil, ki bodo delovala specifično na vezanje CRF-ja in MrgprB2 in glavobol preprečila še preden se zgodi.
Novinar
