Ko smo najstniki, je prav nemogoče, da ne bi razmišljali o svojem telesu, izgledu in zunanji podobi. To je namreč čas, ko se raziskujemo, gradimo prijateljske vezi, ugotavljamo, kdo in kaj smo ter kaj si želimo postati. Porast hormonov v tem obdobju povzroči, da se telesno spreminjamo, zato se vsak najstnik prične vsaj malo ukvarjati s telesnimi spremembami. Nekatere to zaposluje manj, druge bolj. A dejstvo je, da je povsem normalno, da nam je mar za svoje telo in videz, saj je to obdobje sprememb, hkrati pa obdobje oblikovanja lastne identitete in graditve samopodobe.
Najstništvo prinaša nihanje razpoloženja ob pogledu na svoje telo
Obdobje najstniških let je obdobje, v katerem se spreminjata naše telo in izgled, prav tako pa čustveno in miselno dozorevamo. Prav zato čutimo, da nam je kdaj v svojem telesu neprijetno, bi ga spremenili in smo zaskrbljeni, kako nas drugi ocenjujejo. Najstništvo prinaša prav te skrbi in razmišljanja. Te skrbi so del naravnega procesa, saj na ta način dozorevamo in oblikujemo občutek zase, kdo in kaj smo, ter gradimo samozavest. Zato se je pomembno zavedati, da je to del procesa in da so pomembne tudi naše druge kvalitete in vrline. Pri tem, kako vidimo sebe in kako nas vidijo drugi, namreč ne igra vloge samo naš fizični izgled, ampak so pomembne tudi naša osebnost, kvalitete in osebnostne lastnosti. Prav to zavedanje vrača samozavest in izboljšuje samopodobo.
Dejavniki tveganja za negativno telesno samopodobo
Družbena omrežja, lepotni ideali in internet
Začetek pubertete lahko povzroči, da se najstniki bolj zavedajo svojega videza in postanejo bolj zaskrbljeni glede svojega izgleda. Prav zato so tudi mnogo bolj dovzetni za vsebine, ki jih ponujajo mediji in družbena omrežja. Ti nam namreč nenehno prikazujejo merila telesa in zunanje podobe, ki jih prikazujejo kot idealna, kar pa nam ustvarja izkrivljeno podobo o lastnem videzu in ideji, kakšni bi morali biti. S tem sporočajo in dajejo občutek, kot da nismo dovolj dobri. Predstavljajo nam nedosegljive in nerealne standarde, zaradi česar se počutimo depresivno, žalostno in nas postaja sram lastnega videza. V resnici pa so nam predstavljena previsoka in nerealna merila, hkrati se daje prevelik pomen zunanji podobi in telesu. Zanemarjajo pa se ostali vidiki, ki so v resnici ključni za zdravo samopodobo in s tem samozavest.
Vrstniki in starši
Vrstniki lahko na nas vplivajo tudi na negativen način. Lahko nas zasmehujejo, ustrahujejo in nam dajejo občutek, da se moramo spremeniti. Ob tem čutimo pritisk, da moramo biti drugačni in da nismo dovolj dobri. Kar je krivično, saj je pravzaprav to, kar počnejo, čustveno nasilje, zaradi česar se počutimo osramočeni in ne dovolj dobri.
Tudi starši imajo pri sprejemanju telesa in samopodobe pomembno vlogo. Če starši pričakujejo preveč, imajo visoke zahteve in redko pohvalijo, potem se v najstništvu prebuja občutek, kot da nismo dovolj dobri.
Obdobje najstništva sprožilec motenj hranjenja
Prav zaradi naštetih razlogov za nesprejemanje svojega telesa se lahko v najstnikih krepi vse več nezadovoljstva, s tem pa depresivnih razpoloženj, anksioznosti in občutka sramu zaradi lastnega telesa in zunanje podobe. Vse to povzroča stisko in občutke praznine, žalosti in jeze. Da bi se počutili bolje, lahko pričnemo razvijati nezdrave navade, kot so pretiravanje s športnimi aktivnostmi, agresivne diete, odrekanje hrani ali prenajedanje z bruhanjem zaužite hrane. Te navade lahko pripeljejo do motenj v prehranjevanju, zaradi česar se najstniki ujamejo v vzorec navad, ki jih težko spremenijo. Čez čas pa lahko razvijejo eno od motenj hranjenja, ki jo težko obvladujejo in vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje.
Kako sprejeti svoje telo in biti s sabo zadovoljen?
Ni pomembno, kako izgledamo in kakšno telo imamo, pomembno je, kako sebe vidimo, doživljamo in kako cenimo sebe in svoje kvalitete. Na srečo obstaja rešitev, da se stiska, povezana s telesno samopodobo, olajša, da pričnemo sprejemati sebe in svoje telo in postajamo s sabo bolj zadovoljni.
Da bi lahko sprejeli svoje telo in se počutili dobro, je lahko v pomoč:
- Zavedajte se, da nihče ni popoln: vsi imamo »napake« ali pomanjkljivosti, tudi ljudje z na videz idealnimi postavami. Zato glejte svoje telo takšno, kot je, in ne takšno, kot bi si ga želeli.
- Ne sramujte se telesa: kritičnost do svojega telesa lahko na nas vpliva negativno. Namesto kritike je bolje, če se zavedamo, da je vsak unikaten v svoji podobi in zaradi tega nenadomestljiv in dragocen.
- Bodite prijazni in spoštljivi do sebe, vprašate se lahko: »Ali bi tako govoril s svojim najboljšim prijateljem?« Obnašajte se do sebe kot do dobrega prijatelja.
- Ne primerjajte se z drugimi: vsi smo drugačni in imamo svoje prednosti in kvalitete.
- Poiščite stvari, ki vam bodo všeč na vašem telesu: to vzbuja hvaležnost in dobro mnenje o sebi.
- Sprejmite komplimente: ko vam nekdo da kompliment, recite »hvala«, namesto da ne verjamete povedanemu.
- Zavedajte se, da družbena omrežja in mediji prikazujejo nerealne standarde, ki jih ni mogoče doseči.
- Razumite, da samozavest ni povezana samo z zunanjo podobo, ampak tudi s tem, kdo smo kot osebe in kakšne so naše karakterne lastnosti.
- Bodite kritični do medijev in reklamnih oglasov, ki želijo prikazovati, kaj je dovolj dobro.
Naše telo, naša pravila
Samo mi vemo, kdo in kaj smo in kaj je za nas pomembno. Pomembno je, da najdemo načine, kako poskrbeti zase in se zavedati, kaj so naše vrednote ter kaj je za nas pomembno. Drugi nam namreč želijo vsiliti svoje mnenje in prepričanja, kar je krivično, saj nam ustvarja napačne podobe o tem, kaj je dobro, lepo in kar nam daje samozavest. Telesna samopodoba je namreč samo eden izmed delov in razlogov, ki pripomorejo k samozavesti in dobri samopodobi. Čeprav se v času najstništva zdi, da je prav zunanji izgled glavni dejavnik samozavesti in samopodobe. Na srečo ni tako. Na to, kako zadovoljni in srečni smo, vplivajo tudi ostali dosežki, naše dobre lastnosti, kako sledimo svojim ciljem, kako oblikujemo in vzdržujemo odnose ter kako skrbimo zase ter za svoje dobro počutje.
Za dobro samopodobo ne potrebujemo idealnih telesnih lastnosti
Vsi smo raznoliki in ne moremo biti prav vsi enaki. In tako je tudi prav, saj nas ta raznolikost bogati in med seboj povezuje. Samozavest je namreč odraz tega, kako se počutimo v sebi in kakšno mnenje imamo o sebi. Torej pomembno je vedeti, kaj je za nas dobro, in razvijati te navade. Vsi si zaslužimo pravico, da se počutimo zdravi in lepi. Pomembno je razvijati zdrave navade in zasledovati zadovoljevanje lastnih potreb, saj to vrača osebno zadovoljstvo, s čimer se krepita naša samozavest in samopodoba, zaradi česar se lažje sprejmemo in se v sebi počutimo močno, si zaupamo in smo srečnejši.
Drago Švajger, mag. ZDŠ, psihoterapevt, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi
