Holesterol je pogosta tarča prehranskih gurujev in marketinških trikov. Številni se ga močno bojijo, čeprav ga naše telo v primernih količinah celo nujno potrebuje za pravilno delovanje.
Gotovo si že slišal nasprotujoča si mnenja o tem, koliko jajc smeš zaužiti zaradi njihove vsebnosti holesterola. V pogovornem jeziku ga delimo na »dobri« in »slabi« holesterol. Preberi si, kaj to zares pomeni in kakšen je biološki pomen holesterola.
Brez holesterola ni življenja
Holesterol v telesu opravlja številne ključne funkcije. Je sestavni del celične membrane in vpliva na njeno fluidnost: sočasno prepreči, da bi bila ta preveč ali premalo fluidna. Zmanjša tudi njeno prepustnost in predstavlja sidrišče za nekatere proteine. Poleg tega je holesterol prekurzor žolčnih kislin, steroidnih hormonov in vitamina D – vse te snovi torej nastanejo iz holesterola.
In kot veš, pomanjkanje vitamina D oslabi imunski sistem in lahko pripelje celo do rahitisa. Za sintezo steroidnih hormonov se mora holesterol najprej pretvoriti v pregnenolon. Iz njega že nastane progesteron, ki pa je hkrati lahko prekurzor za sintezo testosterona, kortizola in kortikosterona. Iz testosterona lahko nastane tudi estradiol, oba pa sta spolno hormona (moški in ženski spolni hormon). Vplivata na razvoj sekundarnih spolnih znakov.
Za delovanje telesa prekurzor holesterola igra še pomembnejšo vlogo
Ne le, da je za zdravje določena količina holesterola ključna. Še pomembnejša molekula je tako imenovan Δ3-izopentenil pirofosfat. Molekula je prekurzor holesterola, kar pomeni, da holesterol iz nje nastane. Poleg holesterola pa lahko telo to vsestransko molekulo uporabi še za sintezo vitaminov A, E, in K. Δ3-izopentenil pirofosfat je v nekaterih organizmih tudi prekurzor karotenoidov, rastlinskih hormonov, fitolne verige klorofila, kavčuka, izoprena, ubikinona in plastokinona.
Ne le dober in slab, različnih vrst holesterola je veliko
Holesterol v vodi (in posledično krvi) ni topen, zato se prenaša v obliki različnih lipoproteinskih delcev. Ti so sestavljeni iz proteinov, fosfolipidov, prostega holesterola, holesterolnih estrov in triacilglicerolov. Delijo se na štiri glavne skupine: hilomikrone, lipoproteinske delce zelo nizke gostote (very low density lipoproteins – VLDL), lipoproteinske delce nizke gostote (low density lipoproteins – LDL) in lipoproteinske delce visoke gostote (high density lipoproteins – HDL). LDL holesterol običajno velja kot »slab«, HDL pa kot »dober« holesterol. Različne vrste lipoproteinov se med seboj razlikujejo po gostoti in sestavi. Najnižjo gostoto imajo hilomikroni (praviloma manj kot 1,006 g/mL), najvišjo pa lipoproteinski delci visoke gostote (med 1,063 in 1,210 g/mL). Izmed vseh vrst lipoproteinskih delcev imajo največji delež holesterolnih estrov lipoproteinski delci nizke gostote – zloglasni LDL holesterol.
Novinar
