Top 5 najbolj smrtonosnih pandemij v zgodovini

Prikaz stanja v srednjem veku.
Črna smrt je bila v 14. stoletju strah in trepet ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred časom pojav koronavirusa razglasila za pandemijo, Vlada Republike Slovenije pa za epidemijo. V čem je sploh razlika in katere so bile najbolj smrtonosne pandemije doslej?

Epidemija v najbolj osnovnem pomenu predstavlja nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni. Kadar pa neka bolezen zajema populacijo na širšem geografskem področju, jo lahko razglasimo za pandemijo. Za razglasitev pandemije morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Da je bolezen za populacijo nova, da povzroča resne zdravstvene težave in da se brez težav širi med ljudmi.

S koronavirusom se je do 3. junija okužilo šest milijonov in pol ljudi, od tega jih je preminilo 385 tisoč. Velika številka, ki pa ni nič v primerjavi z nekaterimi drugimi izbruhi, predvsem iz srednjega veka, ko so bili osnovni bivanjski standardi na neprimerno nižjem nivoju kot danes.

5. Antoninska Kuga (165–180)

Bolezen je zdesetkala Rimsko cesarstvo. Strokovnjaki soglašajo, da so jo na Apeninski polotok s seboj prinesli vojaki po obleganju mezopotamske Selevkije. Po navedbah rimskega zgodovinarja Kasija Diona je med letoma 165 in 180 v Rimu zaradi nje umiralo tudi do dva tisoč ljudi na dan. V Italiji, kjer je bilo najhuje, so zaradi kuge povsem izginila celo nekatera mesta.

Število smrti: okoli 5 milijonov

4. Justinijanova kuga (541–542)

V času vladanja Flaviusa Justinijana prvega je v Bizantinskem cesarstvu izbruhnila bubonska kuga, ki je po nekaterih podatkih pomorila kar 25 milijonov ljudi, kar je tedaj znašalo približno polovico celotnega evropskega prebivalstva. Pandemija je zajela celoten tedaj poznani svet, nalezel se je je tudi cesar Justinijan, ki pa je okužbo preživel. Zgodovinarji so kasneje prav po njem poimenovali ta izbruh. V Konstantinoplu, prestolnici Bizantinskega cesarstva, je zaradi kuge vsak dan umrlo kar pet tisoč ljudi.

Število smrti: 25 milijonov

3. Hiv ali aids (od 1976 naprej)

Hiv ali aids je bil prvič odkrit leta 1976 v Demokratični Republiki Kongo. Trenutno naj bi bilo z njim okuženih med 31 in 35 milijoni ljudi, od tega več kot 20 milijonov v sahelskem delu Afrike, kjer je bolezen najbolj pogosta. Od leta 1981 je zaradi Aidsa umrlo okoli 36 milijonov ljudi, stanje pa se v zadnjih letih bistveno izboljšuje. Od 2005 do 2012 je letna smrtnost iz 2,2 milijona padla na 1,6 milijona.

Število smrti: 36 milijonov

2. Španska gripa (1918–1920)

Španska gripa se je pojavila leta 1918 in je pokončala celo več prebivalcev kot prva svetovna vojna. Z virusom se je v dobrem letu dni okužilo okoli 500 milijonov ljudi, nekateri strokovnjaki pa ocenjujejo, da je bolezen terjala celo sto milijonov življenj. Večina ocen preminulih se sicer giblje med 20 in 40 milijoni. Zanimiv je tudi izvor imena gripe. Zavezniki so jo proti koncu prve svetovne vojne poimenovali španska gripa, ker država na Iberskem polotoku ni bila vpletena v vojno in je kot ena redkih o njenem izbruhu aktivno poročala.

Število smrti: med 20 in 50 milijoni

1. Črna smrt (1346–1353)

Verjetno najbolj znana bolezen v zgodovini je v 14. stoletju pokončala približno polovico celotnega evropskega prebivalstva, razsajala pa je tudi po Afriki in Aziji. Večina strokovnjakov meni, da je šlo za pljučno kugo, ki je ime dobila po črnih lisah, ki so pri obolelih nastale zaradi notranjih krvavitev. V nekaterih najbolj prizadetih delih Evrope – v Italiji, Španiji in na jugu Francije – je umrlo tudi do 80 odstotkov celotnega prebivalstva.

Število smrti: med 75 in 200 milijonov

Junior novinar

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.