Plastike NIKOLI ne segrevaj v mikrovalovni pečici – tudi “microwave safe” je lahko nevarna

Woman heating food with microwave machine at home, female using modern kitchen appliances
Foto: RossHelen iz iStock

Ostanke kosila pospraviš v plastične posodice, shraniš v hladilniku in o večerji razmišljaš šele, ko se odločaš, če bi obrok preložil na krožnik, ali ga boš pojedel kar iz posodice. Ker v študentskem stanovanju nimaš pomivalnega stroja in si malo len, se odločiš za slednje. Na posodici piše »mikrowave safe«, zato jo brez pomisleka postaviš v mikrovalovno pečico in pogreješ večerjo. Znanstveniki nad tako pripravljeno večerjo niso preveč navdušeni. Problematična pa je plastika, ki v mikrovalovni pečici povzroča težave.

Kaj se zgodi s plastiko pri segrevanju v mikrovalovni pečici?

Plastika je zgrajena iz dolgih verig molekul, v katerih nastopa ogljik. Ti polimeri so običajno pridobljeni iz surove nafte. Da dobimo prozorno, prosojno, trdo ali mehko plastiko, jim v procesu predelave dodamo cel koktajl različnih kemikalij. Poznamo jih več kot 10.000, med najbolj raziskanimi skupinami pa so bisfenoli (mednje spada tudi BPA) in ftalati. Mikroplastika s pripadajočimi kemikalijami se tekom časa lahko nabere v ostankih hrane, tudi če posodico s hrano postaviš v hladilnik. Med segrevanjem v mikrovalovni pečici pa je proces precej hitrejši.

Mikrovalovna pečica in plastika
Mikrovalovna pečica in plastika Foto: NongAsimo iz iStock

Toplota pospeši hidrolizo, proces pri katerem molekule vode pretrgajo kemijske vezi. Zaradi te reakcije plastična embalaža sprosti več mikro- in nanoplastike ter kemijskih aditivov v hrano.

Ko to zaužiješ, mikroplastika v telesu dodatno razpada in sprošča še več kemikalij. Segrevanje torej plastiko naredi mehkejšo in bolj porozno – in tega si vsekakor ne želiš, če v njej hraniš svoj obrok.

Kaj kemikalije in mikroplastika pomenijo za zdravje?

Vsak med nami ima v telesu določeno količino ftalatov in BPA, a kaj to pomeni za zdravje? Bisfenoli in ftalati so endokrini motilci. To pomeni, da spominjajo, blokirajo ali motijo hormone, ki jih proizvaja telo. S tem povečajo tveganje za nekatera bolezenska stanja, med drugim neplodnost, nekatere vrste raka, presnovne bolezni, nevrološke motnje in moteno delovanje imunskega sistema. Nekatere raziskave kažejo, da je velika izpostavljenost ftalatom v nosečnosti povezana z astmo pri otroku. Pri dečkih zaradi zgodnje izpostavljenosti lahko pride do vedenjskih težav in zmanjšanega števila spermijev v odrasli dobi. Nosečnice lahko zaradi izpostavljenosti občutijo nižje vrednosti ščitničnih hormonov. Nevarne niso le kemikalije. Že delci mikroplastike telesu predstavljajo nevarnost. Ker jih telo prepozna kot vsiljivce, lahko sproži imunski odziv z vnetjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da najverjetneje večine posledic kemikalij in mikroplastike še nismo raziskali.

Kaj pa oznaka »microwave safe«?

Pojem, ki ga najdeš na najrazličnejših vrstah plastike, je precej zavajajoč. Pomeni namreč le, da plastika pri segrevanju ne bo počila ali se stalila. To pomeni, da celo plastika, ki je označena kot varna, lahko vsebuje bisfenole, ftalate in druge škodljive sestavine.

Why you should STOP putting PLASTIC in the MICROWAVE

Kaj pa sedaj?

Večina strokovnjakov svetuje, da se plastike ne izogibaš le pri pogrevanju, ampak tudi shranjevanju hrane. Za posamezno posodico, na kateri je oznaka »microwave safe«, je namreč povsem nemogoče vedeti, kaj vse vsebuje in kako nevarna je v resnici (ne da bi to posodico testirali v laboratoriju). Če se boš lotil meal prep-a, se torej splača investirati v set kakovostnih steklenih posodic, ki ti bodo še dolgo služile.

Flat lay photography of three tray of foods
Foto: Ella Olsson iz Pexels
VIRbon appetit
Prejšnji članekZnanost odgovarja: Kakšno vlogo imajo telefoni na duševno počutje mladih?
Naslednji članekEkstremni vremenski pojavi postajajo resničnost po vsem svetu: kaj prinaša prihodnost?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.