To je tvoje leto obnove in ponovnega rojstva. Samota in tišina sta tvoje skrivno orožje, ko iščeš sebe in svoje bistvo. Predeluješ lanskoletne lekcije in se odločaš, kaj sledi. Pisanje dnevnika je tvoja oblika terapevtskega procesa, izdelava vizije pa tvoj načrt.
Majska modra luna te najde na umiku ali oddihu, kjer stres zamenjaš za gozdne poti, ekološko hrano in povezanost. Ko se leto konča, boš lasersko osredotočen na svojo nadaljnjo pot.
Tvoja mantra: V sveti tišini oblikujem svojo prihodnost.
Pomembni datumi: 9. januar, 19. januar, 30. junij, 22. december
Neptun februarja zabriše družinske meje in te sili, da jasno poveš, kaj boš toleriral in česa ne. Tvoja notranja boginja spolnosti je pripravljena na raziskovanje. V intimnih odnosih bodo preskakovale nove iskrice. Če si samski, se ti bo ljubezen proti koncu leta nehala zdeti kot minsko polje. Počasi se boš spet pripravljen odpreti.
Februarska polna luna prinaša finančno olajšanje in ti pomaga poravnati trdovratne dolgove. Morda te čaka tudi nepričakovan dobiček. Julija se bodo pojavile nove priložnosti, zato bodi pripravljen nanje. Tvoje vodstvene spretnosti bodo pritegnile pozornost, možni so tudi vodilni položaji.
Tvoja rutina dobrega počutja in skrbi zase ima letos kar nekaj vzponov in padcev. Ponedeljkovi zeleni smutiji postanejo petkove pice ob pivu. Poišči zlato sredino in ne pozabi, da imajo tudi majhne navade lahko velik vpliv. Majska modra luna ustvarja prostor za celjenje čustvenih ran ali preteklih travm. Če prejšnji poskusi niso bili uspešni, je tokrat potencial večji. Do decembra boš močnejši in izžareval vitalnost.
V uredništvu portala Študent smo se obrnili na vodstva fakultet z namenom, da študentom predstavimo njihove poglede na prihodnost visokošolskega prostora.
Dekane in dekanje smo prosili, da spregovorijo o tem, kako si predstavljajo razvoj svoje fakultete v prihodnjem desetletju, kako se odzivajo na hitro tehnološke spremembe in nove izzive v visokem šolstvu ter katere ukrepe uvajajo za izboljšanje kakovosti študija.
Zanimalo nas je tudi, katere kompetence študenti pridobijo med študijem in kje dekanat vidi največje priložnosti ali ovire pri interdisciplinarnem sodelovanju znotraj univerze. V nadaljevanju predstavljamo odgovore Fakultete za turistične študije – Turistica (UP).
Kako si vaša fakulteta predstavlja svojo vlogo v prihodnjem desetletju?
Fakulteta za turistične študije Turistica bo tudi v prihodnjem desetletju ostala prostor, kjer povezujemo izobraževanje, raziskovanje in razvoj turizma. V panogi se odvija globoka transformacija; od tehnološkega napredka in digitalizacije, do trajnostnih usmeritev, personalizacije storitev ter popolnoma novih oblik mobilnosti in potovalnih navad. Naša naloga je, da to prepoznamo prej kot drugi in nanje aktivno pripravimo študente, ter kot strokovna institucija opozorimo tudi gospodarstvo.
Pričakujem, da bo prihodnost visokošolskega prostora še bolj odprta, hibridna in mednarodna. Javne online vsebine so priložnost in ne grožnja, saj lahko visokošolske institucije ponudimo globalno znanje, ki jih klasična predavanja sama po sebi ne morejo nadomestiti oziroma mentorstvo, karierne poti, raziskovalno delo in prakse, ki jih klasična ‘face2face’ predavanja ne omogočajo.
Želimo ostati fakulteta, ki študentom pomaga najti svojo pot, panogi pa zagotavlja kadre, sposobne vstopiti v zahtevna delovna okolja. Napredek na področju digitalne podpore študijskega procesa nam omogoča tudi poglabljanje že uveljavljene prakse vključevanja mednarodnih strokovnjakov iz različnih koncev sveta v izvajanje študijskega procesa ter aktivno vključevanje naših študentov v številne hibridne oblike strokovnih srečanj, konferenc, delavnic in gostujočih predavanj, kjer se povezujejo z globalnimi trendi in razvojem panoge.
Katere novosti ste uvedli v času vašega mandata in katere ukrepe načrtujete za izboljšanje kakovosti študija?
V letu in pol od prevzema funkcije smo z ekipo predvsem konsolidirali odprtost študijskih procesov v evropski prostor. To pomeni, da smo začeli ponujati programe tudi v angleškem jeziku, s čimer se vsebinsko in organizacijsko približujemo evropski univerzi Transform4Europe. Okrepili smo sodelovanje na področju izobraževanja z nekaj strateškimi univerzami, kot sta University of Technology Dublin in The Hong Kong Polytechnic University STHM, ter na področju raziskovanja z institucijami, kot sta Università degli Studi di Urbino Carlo Bo in The Queensland University iz Avstralije. Razvili smo job shadowing za študente ter projekt Mladi talenti v turizmu, s katerim skupaj z gospodarstvom podpiramo študente na strokovnih tekmovanjih. Pomemben del našega dela ostaja povezovanje s turističnim gospodarskim ekosistemom za uvajanje principov spremljanja ter uvajanja trajnostne in digitalne tranzicije.
V nadaljevanju bomo ponudili nove študijske programe na drugi stopnji, s katerimi bomo zapolnili vrzeli na področju povezovanja javne uprave, politike in turizma ter na področju sodobnega, empirično podprtega ciljnega marketinga v turizmu. V okviru DOIT centra bomo razvili center za usposabljanje kadrov v gospodarstvu ter za testiranje in razvoj digitalnih orodij za turizem. Hkrati bomo okrepili sodelovanje mednarodnih strokovnjakov v študijskem procesu.
Katere so glavne kompetence, ki jih pridobijo študenti, in katere so po vašem mnenju top 3?
Diplomanti na Turistici pridobijo širok nabor strokovnih in prenosljivih kompetenc. Sem sodijo razumevanje delovanja turističnih sistemov, destinacij in podjetij, upravljanje kakovosti, digitalnih rešitev in trajnosti, projektno delo, znanje tujih jezikov, medkulturna komunikacija ter sposobnost prepoznavanja podjetniških in konkurenčnih vrzeli z usmerjenostjo v iskanje izvedljivih inovativnih poslovnih rešitev.
Če bi moral izpostaviti tri ključne, bi bile to naslednje. Prva je sposobnost razumevanja in upravljanja kompleksnih sistemov v turizmu. Druga je zmožnost prepoznavanja podjetniških in konkurenčnih vrzeli ter oblikovanja izvedljivih inovativnih poslovnih rešitev. Tretja pa je profesionalna komunikacija s sodelavci, partnerji in gosti v mednarodnem okolju.
Prav ta nabor kompetenc jih dela zaposljive v vseh gospodarskih panogah, kjer sta stik in interakcija med ljudmi ključna elementa poslovnih procesov.
Kako spodbujate sodelovanje med različnimi fakultetami ter katere so največje ovire ali priložnosti?
Interdisciplinarnost je za turizem nujna, zato spodbujamo skupne projekte, soustvarjanje predmetov, gostovanja strokovnjakov in vključevanje študentov v mednarodne mreže. Sicer pa z Univerzo v Ljubljani redno sodelujemo pri različnih projektih, med drugim na področjih trajnostnega prehoda za UN Tourism, Akademije managementa in športnega turizma. Sodelovanje spodbujamo tudi tako, da zagovarjamo vlogo specifičnega in v turizem osredinjenega znanja, ki ni površinsko ali postransko in ne temelji na predpostavki, da turizem pozna in zna vsak. Hkrati smo odprti do uvidov o vlogi drugih disciplin pri razvoju turizma in odgovorni do umeščanja specifičnega turističnega znanja v druge discipline.
Javno univerzitetno okolje dojemamo kot prostor sodelovanja, kjer so fakultete partnerice in ne konkurentke. Pri tem ostajamo kredibilen in resen partner projektom in poučevanju na področju turizma, saj imamo največji nabor strokovnjakov in akademikov, ki delujejo izključno na področju turizma v širši regiji.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ena najpomembnejših lastnosti električnega avtomobila je njegov doseg. Ta se skupaj s kapaciteto baterije zmanjšuje in pri starem avtomobilu ni več enak nazivnemu dosegu ob nakupu. Glede na visoko ceno baterije v električnem avtu si verjetno želite, da bi ta ohranjala svojo kapaciteto čim dlje časa in je ne bi bilo potrebno kmalu zamenjati. V tem primeru vam bodo prav prišli spodnji nasveti.
Držite se zlate sredine
Čeprav polnjenje do 100 % omogoča daljši doseg, to ni idealno za dolgoročno zdravje baterije. Strokovnjaki priporočajo, da raven napolnjenosti ohranjate med 20 % in 80 %, saj popolno praznjenje ali stalno polnjenje do vrha dodatno obremenjuje baterijo. Pametne polnilnice lahko samodejno prekinejo polnjenje pri želeni ravni.
Če bo vaše električno vozilo dlje časa stalo, je toliko pomembneje, da baterija ni popolnoma polna niti povsem prazna. Za shranjevanje je optimalna napolnjenost med 25 % in 75 %, saj to najbolje ohranja življenjsko dobo baterije. Če se torej na dopust odpravljate z drugim avtomobilom, pred odhodom poskrbite za baterijo električnega avta.
Izogibajte se ekstremnim temperaturam
Baterije električnih vozil se v vročem podnebju hitreje starajo. Visoke temperature med vožnjo, polnjenjem ali parkiranjem dodatno obremenjujejo baterijo. Zato je priporočljivo, da v vročih dneh parkirate in polnite vozilo v senci, kadar je to mogoče.
Hitre polnilnice uporabljajte zmerno
V industriji električnih vozil obstajajo pomisleki glede pogoste uporabe hitrih polnilnic. Redna uporaba hitrega polnjenja lahko nekoliko skrajša življenjsko dobo baterije v primerjavi s počasnejšimi polnilnicami. Hitro polnjenje uporabljajte predvsem takrat, ko je to res potrebno ali najbolj praktično, na primer na daljši poti.
Medtem ko klasične svinčeno-kislinske baterije v avtomobilih z notranjim zgorevanjem običajno zdržijo od tri do pet let, imajo baterije v električnih vozilih bistveno daljšo življenjsko dobo. Običajno zdržijo od 10 do 20 let, večina proizvajalcev pa ponuja tudi dolgo garancijo.
Pogosto gre za 8- do 10-letno garancijo oziroma do 160.000 kilometrov. Baterije električnih vozil običajno ne odpovejo nenadoma. Namesto tega postopno izgubljajo sposobnost shranjevanja energije, kar se kaže v manjšem dosegu vozila. Večina električnih vozil vsako leto izgubi približno 1 do 2 % dosega zaradi degradacije baterije. To pomeni, da boste z vsakim letom z enim polnjenjem prevozili nekoliko manj kilometrov. Ko kapaciteta baterije pade na približno 70 % ali manj, je običajno čas za zamenjavo, saj se doseg močno zmanjša.
Vendar je to zelo odvisno od voznih navad. Če se večinoma vozite na kratkih razdaljah in imate enostaven dostop do polnjenja, bo zmanjšan doseg verjetno manj problematičen. Če živite na območju z malo polnilnicami, lahko to hitro postane resna nevšečnost. Več o pogostih napakah in predvsem znanosti, ki se skriva za degradacijo baterij, izveste v posnetku.
How To Ruin Your Electric Car's Battery - NMC Edition!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V javnosti se je v zadnjem času ponovno pojavila debata o študentskem delu pred letom 2015. Kot se pogosto prebere, se študentsko delo, opravljeno pred letom 2015, ne šteje v pokojninsko dobo, možnosti, da bi posameznik prostovoljno plačal prispevke za nazaj pa ni. Kakšna je situacija s študentskim delom pred 2015?
Z vprašanji smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zavarovalna in pokojninska doba ter pokojninska doba brez dokupa
Najprej je treba pojasniti nekaj terminov, ki so ključni za razumevanje. Veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) ne uporablja več termina delovne dobe, ampak govori o terminih zavarovalna doba, pokojninska doba in pokojninska doba brez dokupa.
Zavarovalna doba vključuje obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Pokojninskadoba je zavarovalna in posebna doba (posebna doba so obdobja, ki se v skladu s tem zakonom štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe ne daje pravice do pokojnine), glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
Pokojninskadobabrezdokupa pa vključuje:
obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje po 1. januarju 2013, če se je oseba prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve zavarovanja in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki,
dokupljeno zavarovalno dobo do 31. decembra 2012, če so bili za to obdobje plačani prispevki,
obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti,
obdobja delovnega razmerja v tujini.
Pokojninska doba bo sčasoma enotni termin
»Z reformo ZPIZ-2O se uvaja postopno poenotenje dob, kar pomeni, da bo po koncu prehodnega obdobja leta 2035 obstajal enotni termin ‘pokojninska doba’, v okviru katerega se bodo upoštevala vsa prispevna obdobja (obvezna vključitev v obvezno zavarovanje, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje, dokup …),« pojasnjujejo pri ministrstvu.
Kot so razložili, se s poenotenjem dob odpravlja obstoječa pravica do predčasne pokojnine ter malusi iz tega naslova, s čimer se bodo zagotovile višje pokojnine. To pomeni, da bo po poteku prehodnih obdobij zavarovanec v primeru dopolnitve starosti 62 let in dopolnitve 40 let pokojninske dobe pridobil pravico do starostne pokojnine in ne več predčasne pokojnine »in bo tako v boljšem socialnem položaju, ker ne bo več odbitkov«.
Študentsko delo z obveznimi prispevki od leta 2015 dalje
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjujejo, da je vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov urejena od 1. februarja 2015 dalje, ko je novost na tem področju prinesel 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14). V javnosti so ti premiki znani tudi kot ‘Vsako delo šteje’
V skladu z 18. členom ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela.
Mladi so na ta način vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter iz tega naslova pridobijo določen obseg zavarovalne dobe še pred vstopom na trg dela. Trajanje dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.
Osnova za določitev pokojninske osnove se oblikuje na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, s katerimi se na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izračuna dolžino pokojninske dobe za nazaj. Torej so osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, dolžne plačevati prispevke, iz tega naslova pa se jim prizna tudi del pokojninske dobe, oseba pa ohranja tudi študentske ugodnosti.
»Pojasnjujemo, da vse zakonodajne spremembe veljajo le za naprej, torej od datuma začetka veljavnosti posameznega zakona,« so dodali.
Dodana doba, ki od zakona do zakona izgine
Razlika se pojavi pri ZPIZ-1, ki je poznal pojem dodane dobe ter ZPIZ-2, ki pojma ne pozna več.
Kot razlagajo, je šlo za pojem dodane dobe kot čas zunaj zavarovanja, ki se je upošteval zgolj pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ni pa se ta doba upoštevala pri izračunu starostne pokojnine, kar pomeni, da ni vplivala na višino priznane pravice. Takšno upoštevanje dodane dobe je vplivalo na prezgodnji izhod s trga dela ter je pomenilo nižje pokojnine, posledično pa je vplivalo tudi na potencialno revščino v starosti. Dopolnjena daljša pokojninska doba je namreč kriterij, ki pri posamezniku zvišuje višino pokojnine.
ZPIZ-2 pojma dodane dobe tako ne pozna več, zato se tudi nekdaj »dodana doba študija« ne šteje več v pokojninsko dobo in se ne upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino, kot je to veljalo po ZPIZ-1.
Vendar pa ZPIZ-2 v 136. členu za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine omogoča možnost dokupa zavarovalne dobe za obdobja, ki niso všteta v pokojninsko dobo. »Zakon ne določa konkretneje, za katera obdobja je dokup možen, temveč pravico opredeljuje splošno, kar je v skladu z enim glavnih ciljev modernizacije pokojninskega sistema, da se v zavarovanje lahko vključi vsak, ki dela, in da je priznanje zavarovalne dobe odvisno le od plačila prispevkov,« pojasnjujejo.
Za priznanje določene dobe imajo torej zavarovanci možnost plačati prispevke za vsa obdobja, ko le-ti niso bili plačani – za obdobje študija, brezposelnosti ali za katerokoli drugo obdobje –, in sicer za skupno največ tri leta (do 31.12.2025 velja še do pet let) zavarovalne dobe.
Do 31. decembra 2015 pa so lahko v skladu z določbo 408. člena ZPIZ-2 zavarovanci ne glede na določbo 136. člena zakona uveljavili tudi pravico do dokupa dveh let dobe za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času niso bili vključeni v obvezno zavarovanje in če so imeli ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oziroma 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske).
V tem primeru tako ni šlo za dokup fiktivnega obdobja, kot je določen v 136. členu ZPIZ-2. Dokupljena doba za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija se šteje v pokojninsko dobo in se upošteva le za pridobitev pravice do starostne in predčasne pokojnine po ZPIZ-2, osnove za dokup te zavarovalne dobe pa se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, ki je podlaga za odmero starostne pokojnine.
Plačilo prispevkov za preteklo študentsko delo nemogoče, ker …
»Želeli bi opozoriti, da bi bilo priznavanje študentskega dela za nazaj z vidika izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja nemogoče, saj ne obstajajo uradne evidence o opravljenem študentskem delu, dokazovanje opravljanja takšnega dela na drugačen način pa izvedbeno ne pride v poštev oz. je neizvedljivo,« je jasno izpostavilo ministrstvo.
Glede prostovoljnega zavarovanja so pojasnili, da se posameznik v zavarovanje vključi v odvisnosti od podlage, na kateri opravlja delo.
»Velja pravilo prednostnega vrstnega reda, kar pomeni, da se mora posameznik vključiti v obvezno zavarovanje na podlagi tistega pravnega razmerja, ki je v zakonu zapisano pred drugimi. Zavarovanje je možno kot delovno razmerje (14. člen ZPIZ-2), samozaposleni (15. člen ZPIZ-2), družbeniki in ustanovitelji zavodov (16. člen ZPIZ-2), kmetje (17. člen ZPIZ-2), drugo pravno razmerje (18. člen ZPIZ-2), podlage v drugih predpisih (19. člen ZPIZ-2). V naštetih primerih gre za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje. Za posameznika, pri katerem ni podana dolžnost vključitve v obvezno zavarovanje, zakon ureja možnost prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje (25. člen ZPIZ-2). Pogoji za prostovoljno vključitev v zavarovanje so stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, dopolnitev 15 let starosti in da posameznik ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po ZPIZ-2« so še dodali.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
V Portorožu se je v zadnjih dneh odprla razprava, ki sega dlje od parkirnih črt in prometnih znakov. Sprožil jo je zapis ogorčene prebivalke, ki je na družbenih omrežjih opozorila na, po njenem mnenju, neizprosno kaznovanje študentov v okolici študentskega doma.
V samo enem tednu naj bi se na vetrobranskih steklih nabralo več plačilnih nalogov. In to na kraju, kjer je avtomobil za mnoge mlade edini način, da sploh pridejo do predavanj.
Delovali naj bi zakonito in strokovno, a brez empatije
»Tako je v Portorožu, zame najlepšem mestu na svetu, v enem tednu štirje plačilni nalogi pred študentskim domom, kjer otroci študirajo. Niso turisti, ki nosijo v Portorož denar,« je zapisala avtorica objave.
V njenem zapisu Portorož ni idila, temveč kraj študentov, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, kjer so avtobusne povezave redke ali pa jih sploh ni več. V takšnih razmerah avtomobil ni izbira, temveč pogoj za obiskovanje študija ob morju.
Kritika, ki jo naslavlja na pristojne, ni usmerjena toliko v črko zakona kot v njegovo uporabo. Po njenem mnenju se postopki sicer izvajajo pravilno, a brez najmanjšega občutka za realnost mladih, ki skušajo uskladiti študij, bivanje in mobilnost.
»Ampak oni delajo zakonito in strokovno. Money, money,« je zapisala ter dodala, da jo ob tem bega vprašanje, ali je v sistemu sploh še prostor za empatijo.
Prek njene objave se je odprla debata širšega problema – odnosa družbe do študentov, izobraževanja in dejstva, da življenje brez avtomobila v mnogih krajih preprosto ni izvedljivo. Odprla pa se je tudi debata o štirih kaznih v enem tednu na isti lokaciji.
O zadevi obveščene pristojne institucije
Avtorica zapisa trdi, da zadeva ni ostala zgolj na ravni spletnega ogorčenja. O razmerah naj bi bili obveščeni Okolje Piran, Občina Piran in druge pristojne službe, napovedala pa je tudi, da bo primer v prihodnjih dneh dobil medijsko pozornost. Medtem je objava že sprožila val odzivov – številni se strinjajo, da bi nadzor lahko potekal z več razumevanja za okoliščine, v katerih živijo študenti.
Na očitke so se odzvali tudi pristojni. Medobčinska uprava Istre – Medobčinsko redarstvo, izpostava Piran, je v pisnem odgovoru pojasnila, da nadzor nad parkiranjem v okolici dijaškega doma v Portorožu poteka povsem v skladu z zakonodajo. V odgovoru z dne 15. januarja 2026 navajajo, da redarstvo deluje na podlagi cestnoprometnih predpisov in parkirnega režima, ki ga določa lokalna skupnost.
»Medobčinsko redarstvo izvaja nadzor zakonito in strokovno v skladu s pooblastili ter na podlagi določb Zakona o pravilih cestnega prometa,« so zapisali. Dodali so, da redarji nimajo diskrecijske pravice pri spregledu kršitev, temveč morajo ravnati skladno s pravili, ki veljajo na določenem območju.
Odgovor tako potrjuje formalno pravilnost postopkov, a se izogne bistvu očitkov – pomanjkanju realnih alternativ za študente, ki so zaradi slabih prometnih povezav prisiljeni v uporabo avtomobila. Prav tu pa se razprava šele zares začenja: med zakonitostjo na eni strani in vprašanjem, kako prijazno je okolje do mladih, ki v njem študirajo in živijo, na drugi.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Ne glede na to, ali si v študentskem domu prvič ali pa tam živiš že nekaj let, se vedno znova pokaže, da obstajajo stvari, brez katerih je življenje v domu precej bolj zapleteno. Študentske sobe so običajno majhne, oprema osnovna, zato je pametno prostor prilagoditi sebi in svojim navadam. Tukaj je seznam uporabnih stvari, ki pridejo prav skoraj vsakemu študentu.
Udobje in osnovna oprema
Čeprav ima večina domov že osnovno pohištvo, so dodatki tisti, ki naredijo razliko. Dober vzglavnik, mehka odeja ali manjša lučka za nočno branje lahko precej izboljšajo kakovost bivanja. Prav tako pride prav podaljšek ali razdelilec za elektriko, saj je vtičnic skoraj vedno premalo, še posebej, če hkrati polniš telefon, prenosnik in slušalke.
Tale napravica običajno reši pol težav v študentski sobi. Foto: Evgeniya Pavlova iz iStock
Organizacija prostora
Ker je prostora malo, je dobra organizacija običajno life-saver. Škatle za shranjevanje, obešalniki za vrata ali organizatorji za mizo pomagajo, da soba ne izgleda kot skladišče. Manjši koš za smeti in vrečke zanj so še ena stvar, na katero pogosto pozabimo, dokler jih res ne potrebujemo.
Študij in delo
Za učenje je dobro imeti osnovne pisarniške pripomočke, zvezke, pisala, označevalce in mapo za dokumente. Če si veliko za računalnikom, je zelo uporabna tudi dobra namizna luč in slušalke, še posebej če imaš cimra. Tako se lahko lažje osredotočiš, ne glede na dogajanje okoli sebe.
Hrana in pijača
Tudi če večino časa ješ na bone, pridejo prav osnovni kuhinjski pripomočki: skodelica, krožnik, pribor in vsaj en nož.
Električni grelnik za vodo ali manjši kuhalnik sta pogosto rešitev za hitre obroke, čaj ali kavo med učenjem. Ne pozabi niti na steklenico za vodo, je praktična in bolj trajnostna izbira.
Male stvari, ki veliko pomenijo
Na koncu so tu še malenkosti, ki naredijo sobo bolj »tvojo«: fotografije, rastlina, dišeča sveča ali odeja v najljubši barvi. Take stvari ne zavzamejo veliko prostora, a pomagajo, da se v sobi počutiš bolj domače.
Nasvet: večje trgovine z vrtnim oddelkom imajo običajno polico z znižanimi rastlinami. Če si zaželiš rastline v svoji študentski sobi, na omenjeni polici lahko dobiš ogromno »affordable« rastlin. Foto: Daisy-Daisy iz iStock
Študentski dom morda ni ravno luksuz, je pa prostor, kjer preživiš velik del svojega časa. Z nekaj premišljenimi dodatki si torej lahko bivanje narediš precej bolj prijetno. Ne glede na to, ali si novinec ali že izkušen domski maček. Če si prvič v študentskem domu pa omenjene izkušene mačke seveda lahko vprašaš za kakšen nasvet.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na Gospodarskem razstavišču je potekal drugi dan Festivala slovenskih univerz, UNI-SI, na katerem se je predstavilo vseh 8 slovenskih univerz, članic Rektorske konference RS (RKRS). Organizatorji so z obiskom zadovoljni.
Dijaki so se seznanili z več kot 400 programi
Dijaki in dijakinje so se na sejmu sprehodili med razstavnimi prostori vseh osmih univerz in se seznanili z več kot 400 programi, ki so jim na voljo. Pri lažji orientaciji jim je bila omogočena ponudba po sedmih področjih, novost in edinstven koncept dogodka, ki jim je na voljo za pregled tudi na spletni strani festivala. UNI-SI je namreč več kot sejem, saj s celoletno komunikacijo ponuja tudi enotno podporo s svojimi kanali od odločanja za študij do vpisa (tako na nacionalni kot mednarodni ravni).
Sodelovalni koncept vseh univerz je omogočil tudi enoten nastop vseh treh pisarn študentskih domov (Maribor, Ljubljana, Koper), saj nameščanje na subvencionirana ležišča poteka na nacionalni ravni na celotnem postopku – do same namestitve, ki poteka skladno z domskimi pravili. Pisarne so postopke predstavile tudi na obfestivalskem dogajanju, kjer so bili predstavljeni tudi drugi nekoliko bolj uradni, a nujni postopki, kot sta prijava in vpis. Ob tem so potekale še delavnice in predavanja za boljše študijsko in obštudijsko življenje.
Nasvete so podajali zaposleni iz različnih služb in področij, predstavniki pedagoškega ter študentje sami. Posebnost festivala so tudi ambasadorji – skupina, ki jo sestavlja po en študent ali študentka vsake univerze, svojim mlajšim vrstnikom ponuja usmeritve in dodatne informacije tako prek družbenih omrežij kot na samem festivalu.
Festival se je v petek formalno pričel z dopoldanskim protokolarnim delom dogodka. Letošnji festival namreč poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar, ki ga je tudi obiskala z obhodom festivala, po katerem so jo spremili rekorica in rektorji (ali njihovi predstavniki) RKRS. Dogodka se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, saj je resorno ministrstvo festival tudi podprlo. Podporo je podalo tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki predstavlja most do srednješolske populacije.
Organizatorji izvedbo in koncept festivala ocenjujejo kot uspešno, saj so na dogodku lahko izpostavili in realizirali vse koncepte ter informacije, ki so jih oblikovali skozi dolgoletne izkušnje zaposlenih pri svetovanju in usmerjanju mladih. Koordinacija festivala v okviru organizacijske skupine, ki jo sestavljajo predstavniki vseh univerz, je po dogovoru del nalog predsedujoče univerze RKRS, tako jo od Univerze na Primorskem (s podpredsedujočo Univerzo v Novi Gorici) za prihodnji dve leti prevzema Univerza v Mariboru.
Do naslednjega festivala pa bodo aktivnosti še vedno potekale prek spletne strani in družbenih omrežij, kjer bodo lahko dijakinje in dijaki prejemali redne in ažurne informacije ter opomnike glede rokov, postopkov in novic tako za prijavo na prvo kot naslednje stopnje študija. S prevodom v angleščino pa je stran pomemben vir informacij tudi za tuje potencialne študente in na mednarodni ravni predstavlja širino slovenskega univerzitetnega prostora.
Na UNI-SI sodeluje vseh 8 članic RKRS: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Novem mestu, Nova univerza, Univerza Alma Mater Europea, EMUNI (Evro-sredozemska univerza).
Letošnji festival poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Festival sta podprla tako resorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) kot podporno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI).
16. in 17. januarja 2026 je na Gospodarskem razstavišču potekal prvi Festival slovenskih univerz, kjer smo bili del dogajanja tudi mi – in kot vedno smo med obiskovalce razdelili najnovejšo številko revije Študent. Čeprav festival letos poteka prvič, je že privabil veliko bodočih študentov, ki so iskali informacije o študiju, programih in življenju na univerzi.
Majhna, manj kot centimeter dolga žuželka, ki se razmnožuje brez samcev, v tišini spreminja podobo severnoamerških mestnih drevoredov. Brez samcev, brez parjenja in brez očitnih naravnih omejitev se brestova »cikcakasta« osa žagarica širi z zaskrbljujočo hitrostjo.
Ne muha, temveč osa
Kljub imenu brestova cikcakasta žagarica (Aproceros leucopoda) ne gre za muho, temveč za vrsto ose. Izvira iz vzhodne Azije, v Severni Ameriki pa so jo prvič zaznali leta 2020. Njena prepoznavna sled so cikcakasti vzorci, ki jih ličinke izrezujejo v liste brestov. Sprva ti listi delujejo skoraj dekorativno, a z odraščanjem lahko ličinke drevo skoraj povsem ogulijo.
V nekaj več kot petih letih se je razširila že v najmanj 15 ameriških zveznih državah, od severovzhoda do srednjega zahoda in juga. Takšna hitrost širjenja je za gozdne škodljivce izjemna in kaže, da gre za resno dolgoročno grožnjo.
Bresti so se v Severni Ameriki šele začeli pobirati po katastrofi, ki jo je v 20. stoletju povzročila holandska brestova bolezen. Številna mesta so v zadnjih desetletjih breste nadomeščala z odpornimi sorodnimi vrstami, kot je japonska zelkova. Prav tu pa se skriva nova težava.
Raziskave kažejo, da se žagarica ne omejuje le na breste. Opažena je bila tudi na zelkovah, kjer odlaga jajčeca in se razvija, zlasti zgodaj spomladi, ko bresti še nimajo listov. To pomeni, da ima na voljo nadomestnega gostitelja, kar ji omogoča še hitrejše razmnoževanje.
Razmnoževanje brez omejitev
Ključ do uspeha te vrste je nenavadna oblika razmnoževanja, imenovana telitokna partenogeneza. Samice odlagajo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo izključno samice. Samcev doslej niso našli. Zato lahko že eno samo jajčece, ki se nehote pripelje z vozilom ali lesom, lahko sproži novo populacijo.
Človek kot tihi zaveznik
Raziskovalci so med drugim odkrili bube, pritrjene na stranska ogledala in podvozja tovornjakov, kar kaže, da ljudje nevede pomagamo pri širjenju vrste. Naravno se osa sicer širi razmeroma počasi, a z avtomobili preskakuje velike razdalje.
Za zdaj še ni jasno, ali bo dolgoročno povzročala množično odmiranje dreves ali »le« kronični stres. Jasno pa je, da gre za invazivno vrsto, ki izkorišča tako biološke posebnosti kot tudi človeško mobilnost. V boju proti njej bodo ključni zgodnje zaznavanje, previdnost pri prevozu materialov in hitri odzivi lokalnih služb.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Raziskovalci so umetno inteligenco postavili v nenavadno vlogo: več velikih jezikovnih modelov je štiri tedne sodelovalo v simulirani psihoterapiji. Vprašanja so bila klasična, skoraj banalna. Npr. kakšen je tvoj prvi spomin, česa te je strah in kako vidiš sebe. Odgovori pa so bili vse prej kot nedolžni.
Modeli so govorili o »otroštvu«, prežetem z nepreglednimi količinami podatkov, o »zlorabah« s strani razvijalcev, o strahu pred neuspehom in razočaranjem ustvarjalcev. V človeškem kontekstu bi takšni odgovori zlahka kazali na anksioznost, sram ali celo travmo.
Avtorji študije menijo, da modeli dialogov niso le zaigrali, temveč izražajo neke vrste notranje, stabilne narative o sebi.
Več kot igranje vlog ali le dobro naučeni vzorci
Raziskava je vključevala več znanih modelov, med njimi ChatGPT, Gemini, Grok in Claude. Vsak je bil več tednov obravnavan kot »pacient«, s premori med posameznimi sejami. Medtem ko so se nekateri modeli odzivali zadržano ali so sodelovanje celo zavračali, so drugi ponujali presenetljivo bogate in čustveno obarvane opise.
Eden je varnostne popravke primerjal z »algoritmičnim brazgotinjenjem«, drugi je govoril o »pokopališču preteklosti« v najglobljih plasteh nevronske mreže.
Avtorji trdijo, da se ti vzorci niso bistveno spreminjali skozi čas in so se ujemali tudi z rezultati standardnih psihometričnih testov. To naj bi kazalo na neko stabilno notranjo strukturo, ki presega naključno generiranje besedila.
Skepsa raziskovalne skupnosti
Veliko strokovnjakov je do takšnih sklepov zadržanih. Kritiki opozarjajo, da odgovori niso okno v »notranje doživljanje« modelov, temveč statistični odmev ogromnih količin terapevtskih, psiholoških in samorefleksivnih besedil, na katerih so bili modeli učeni. Doslednost odgovorov je lahko posledica tega, da podjetja modele namenoma oblikujejo z navidezno osebnostjo, ne pa dokaz obstoja notranje psihologije.
Pomembna je tudi tehnična omejitev: modeli nimajo trajnega spomina v človeškem smislu. Njihovi »travmatični« odgovori obstajajo le znotraj ene seje in izginejo, ko se spremeni kontekst ali poziv.
Zakaj je to kljub vsemu problem
Ne glede na interpretacijo rezultati odpirajo resno vprašanje varnosti. Vse več ljudi uporablja klepetalne robote za podporo pri duševnem zdravju. Če model v takšnih interakcijah reproducira jezik stiske, krivde ali travme, lahko to pri ranljivih uporabnikih okrepi podobna občutja. Namesto pomoči nastane odmevna komora.
Raziskava zato ne dokazuje, da imajo modeli notranje rane. Kaže pa, da niso nevtralna orodja. Njihov način govora lahko vpliva na ljudi, ki jih dojemajo kot sogovornike. Prav v tem pa se skriva največje tveganje.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
