(Komentar) Leto dni po umoru Charlieja Kirka: Med uradno različico, dvomi in alternativnimi teorijami

Špela Bošnjak
-
0
(Komentar) Leto dni po umoru Charlieja Kirka: Med uradno različico, dvomi in alternativnimi teorijami

Danes, 10. 9. 2026, mineva eno leto od tragičnega umora Charlieja Kirka, republikanskega aktivista, ki je bil znan po svojih debatah s študenti na različnih univerzah po državi. Kirk je bil umorjen v zvezni državi Utah, na kampusu Utah Valley University v Oremu, kjer je debatiral s študenti pod geslom: »Prove me wrong«. V preteklem letu se je o Charlijevi smrti govorilo toliko, da Kirkov atentat ostaja ena glavnih tem v internetnem prostoru.

Kaj se je zgodilo 10. septembra 2025?

Charlie Kirk je bil 10. septembra 2025 med dogodkom na kampusu Utah Valley University v Oremu v zvezni državi Utah ustreljen med nastopom pred večtisočglavo množico. Dogodek je bil del njegove turneje po ameriških univerzah, kjer je v okviru organizacije Turning Point USA razpravljal s študenti o političnih in družbenih vprašanjih. Okoli 12.23 po lokalnem času je med njegovim odgovarjanjem na vprašanja odjeknil en sam strel, ki je Kirka zadel v vrat. Po navedbah preiskovalcev naj bi bil strel izstreljen s strehe ene izmed bližnjih stavb.

Po streljanju se je začela obsežna iskalna akcija. Preiskovalci so pregledovali posnetke nadzornih kamer in okolico kampusa, v bližnjem gozdnatem območju pa so našli repetirno puško kalibra .30-06, za katero tožilstvo trdi, da je bila uporabljena pri umoru. Po približno 33 urah iskanja se je 11. septembra takrat 22-letni Tyler James Robinson predal policiji na uradu šerifa okrožja Washington. Po navedbah oblasti je pri njegovi identifikaciji pomembno vlogo odigrala njegova družina. Tožilstvo je pozneje navedlo tudi, da so na sprožilcu najdene puške odkrili DNK, skladen z Robinsonovim.

Robinsona bremeni 7 obtožb

Tožilstvo je 16. septembra 2025 proti Robinsonu uradno vložilo sedem obtožb. Bremeni ga umor v oteževalnih okoliščinah, kaznivo dejanje uporabe strelnega orožja s povzročitvijo hudih telesnih poškodb, dve kaznivi dejanji oviranja pravosodja, dve kaznivi dejanji vplivanja na pričo ter nasilno kaznivo dejanje, storjeno v navzočnosti otroka.

Tožilci trdijo tudi, da je Robinson Kirka izbral zaradi njegovih političnih stališč oziroma izražanja, in so napovedali, da bodo v primeru obsodbe za umor v oteževalnih okoliščinah zahtevali smrtno kazen. Robinson je ves čas v priporu, njegova obramba pa je v postopku izpodbijala tako posamezne dokaze kot tudi nekatere trditve tožilstva o njegovem domnevnem motivu.

Pomemben premik v postopku se je zgodil po petdnevnem predhodnem zaslišanju julija 2026, na katerem je tožilstvo predstavilo videoposnetke, forenzične dokaze, pričanja in druga dokazila, s katerimi želi Robinsona povezati z umorom. Obramba je med drugim opozarjala na omejitve posameznih forenzičnih dokazov in nasprotovala nekaterim sklepom tožilstva.

Sodnik Tony Graf je 1. septembra 2026 odločil, da je država predstavila dovolj dokazov, da se postopek proti Robinsonu nadaljuje s sojenjem, in dovolil nadaljevanje vseh sedmih obtožb. Poudaril je, da ta odločitev ne pomeni ugotovitve Robinsonove krivde, temveč le, da je tožilstvo izpolnilo nižji dokazni standard, potreben za začetek sojenja. Robinsonovi odvetniki so nato v njegovem imenu glede vseh sedmih obtožb podali izjavo, da se Robinson izreka za nedolžnega. Tožilstvo lahko v nadaljevanju postopka še vedno zahteva smrtno kazen.

Alternativne teorije

V letu, ki je za nami, so odjeknile tudi različne alternativne teorije o tem, kaj se je zgodilo 10. septembra 2025, ko se je življenje Charlieja Kirka tragično končalo. Te teorije lahko razdelimo v več skupin, pri čemer imajo nekatere med seboj podobne konotacije. Ena skupina teorij je povezana z domnevnim vmešavanjem drugih držav v umor Charlieja Kirka.

Druge trditve se nanašajo na način, kako je bil Charlie Kirk umorjen. Mnogi namreč menijo, da teorija o tem, da je bil Charlie Kirk ustreljen v vrat, ne drži, predvsem zaradi orožja, ki je bilo najdeno po dogodku in naj bi bilo po uradni različici uporabljeno pri njegovem umoru. Te teorije bolj podpirajo možnost, da je bil Charlie Kirk umorjen s pomočjo eksplozije, pri kateri naj bi eksplodiral njegov mikrofon, ki ga je imel pripetega pod majico.

Nekatere teorije se nanašajo tudi na uporabo drona, ki naj bi bil uporabljen za umor Charlieja Kirka.

Številne teorije se dotikajo tudi njegove žene Erike ter domnevnega vmešavanja oziroma sodelovanja javno izpostavljene ekipe TPUSA. Zagovorniki teh teorij opozarjajo predvsem na njihovo obnašanje na usodni dan, za katerega menijo, da ni sledilo običajnim vzorcem vedenja, ki bi jih pričakovali pri ljudeh, ki so pravkar izgubili ustanovitelja organizacije in dobrega prijatelja.

Wyoming has the world's largest pronghorn antelope population
Slika je zgolj simbolična Foto: M. Leonard Photography iz iStock

Teorija o eksploziji in dvomi o uradni različici

Po uradni obtožnici in doslej predstavljenih dokazih naj bi bil Charlie Kirk ustreljen z repetirno puško kalibra .30-06, ki naj bi jo uporabil Tyler Robinson. Gre za puškovni naboj velike moči, prav njegove balistične lastnosti pa so v mesecih po umoru postale predmet številnih razprav in poskusov.

Med najbolj izpostavljenimi posamezniki, ki so javno analizirali uporabo naboja .30-06 v primeru Kirka, je Nate Cornacchia, voditelj kanala Valhalla VFT in nekdanji pripadnik specialnih sil ameriške vojske oziroma Green Berets. Valhalla VFT je v več objavljenih balističnih preizkusih skušal preveriti, ali bi se poškodbe, kakršne so bile opisane v primeru Kirka, lahko skladale z uporabo takšnega naboja.

Cornacchia je na podlagi svojih preizkusov prišel do zaključka, da naj bi izstrelek .30-06 brez večjih težav prebijal uporabljene testne materiale, vključno s tkivom in kostmi, ter celo jeklo, zato je podvomil, da bi se opisane poškodbe na Kirkovem telesu lahko ujemale z uradno predstavljeno različico dogodkov.

S tem se med zagovorniki alternativnih razlag pojavlja vprašanje, ali se je dogodek resnično zgodil tako, kot ga predstavlja tožilstvo. Pozornost so pritegnili tudi različni posnetki in fotografije osebe, za katero tožilstvo trdi, da je Tyler Robinson. Del spletnih komentatorjev meni, da naj bi bili na njih vidni različni moški.

Podobne dvome so sprožila tudi sporočila, v katerih naj bi Robinson svojemu sostanovalcu priznal umor. Kritiki uradne različice opozarjajo, da se način pisanja v nekaterih sporočilih ne sklada z načinom komunikacije, ki ga uporablja generacija Z, ki ji pripada tudi Robinson.

Ob tem se pojavljajo vprašanja tudi glede navedb tožilstva o tem, da naj bi Tylerja Robinsona policiji predala njegova lastna družina. Po nekaterih virih blizu družine in drugih neuradnih virih naj bi Robinsonovi starši povedali, da Tylerja niso spodbujali k temu, naj se preda. Po teh navedbah naj bi družina prejela opozorilo, da bodo v primeru, če se Tyler ne bo predal policiji, policijske enote prišle na njihov dom in izvedle obsežno policijsko akcijo, pri kateri bi lahko bilo njihovo domovanje tudi poškodovano.

Med samim sojenjem pa so dodatna vprašanja sprožili še predstavljeni dokazi v prvi fazi sodnega postopka. Posnetek, ki naj bi jasno kazal, da je streljal Robinson je tako meglen, da se iz njega komaj razpozna osebo, ki hodi po strehi. Forenzik pa je podal pričevanje, da naj bi bil Robinsonov prstni odtis na najdenem orožju, najbolj poškodovan od vseh najdenih prstnih odtisov. Da naj bi Robinson ustrelil Kirka zaradi nasprotujočih političnih pogledov, pa je pod vprašaj postavil njegov sostanovalec, ki je pričal, da se z Robinsonom o politiki praktično nista pogovarjala.

Legal concept: Scales of justice and and the judge's gavel hammer as a symbol of law and order.
Foto: Alexander Sikov iz iStock

Bitka za razlago Kirkovega umora se bije na internetu

V Združenih državah Amerike je pod zaščito prvega amandmaja ameriške ustave, ki med drugim zagotavlja pravico do svobode govora, mogoče javno predstavljati številne različne teorije o umoru Charlieja Kirka.

Dogodkov 10. septembra 2025 so se tako lotili številni podcasterji, ki so predstavili različne teorije o tem, kaj naj bi se tistega dne dejansko zgodilo. Pri tem ne gre vedno zgolj za ljudi, ki ugibajo o dogodkih, temveč so med njimi tudi nekdanji ali sedanji pripadniki oboroženih sil z izkušnjami z eksplozivnimi sredstvi, orožjem in različnimi kalibri, ki so izrazili resne dvome o uradni različici dogodkov.

Tudi med predhodnim zaslišanjem (preliminary hearing) so se pojavila dodatna vprašanja, na katera po mnenju kritikov tožilstvo ni ponudilo zadovoljivih odgovorov. Prav to je dodatno okrepilo dvome o tem, ali je primer države proti Tylerju Robinsonu tako trden, kot ga želi tožilstvo predstaviti javnosti.

V spletnem prostoru sta se zato oblikovala dva izrazita tabora. Na eni strani so zagovorniki uradne različice dogodkov, ki vztrajajo, da se je umor zgodil tako, kot ga je predstavilo tožilstvo. Na drugi strani so predvsem neodvisni podcasterji in komentatorji, ki opozarjajo na domnevne napake, neskladja in nepojasnjene okoliščine v samem primeru. Zaradi tega se med obema stranema ustvarja vse več trenja, kar vpliva tudi na kulturo javnega dialoga o primeru.

Veliko vprašanj se nanaša tudi na predstavnike in zaposlene v organizaciji TPUSA. Kritiki uradne različice menijo, da predstavniki organizacije niso razkrili vseh informacij, ki jih imajo, hkrati pa zelo odločno zagovarjajo različico dogodkov, za katero ti kritiki menijo, da bi se lahko znašla pod vse večjim pritiskom dokazov, vprašanj in alternativnih razlag, ki se pojavljajo na drugi strani. Dokončne odgovore bo zato lahko ponudilo šele sojenje.

Do takrat bo internetni prostor najverjetneje ostal prizorišče alternativnih teorij in različnih možnih razlag dogodkov. Te razlage gotovo ne bodo vedno všeč pripadnikom tabora, ki vztraja pri tem, da je bil Tyler Robinson tisti, ki je 10. septembra 2025 ustrelil republikanskega aktivista Charlieja Kirka.

»Želim si, da bi se me ljudje spominjali po pogumu in po moji veri. To bi mi pomenilo največ. Najpomembnejša stvar v mojem življenju je moja vera.« – CK

Zakaj nekateri naredijo izpit hitro, drugi pa potrebujejo več ur?

Avtošola Capris
-
0
Zakaj nekateri naredijo izpit hitro, drugi pa potrebujejo več ur?

Ko začneš opravljati vozniški izpit, se pojavi vprašanje: koliko ur vožnje bom potreboval? Morda poznaš nekoga, ki je izpitno vožnjo opravil v le nekaj tednih, medtem ko je tvoj prijatelj potreboval precej več časa.

Vendar to še ne pomeni, da je prvi boljši voznik od drugega.

Pri učenju vožnje preprosto ni univerzalne formule.

Nekdo se za volanom znajde takoj, drugi pa potrebuje več časa, da uskladi delo s pedali, prestavljanje, spremljanje prometa in pravilno odzivanje na nepredvidljive situacije.

Na potek učenja vplivajo tudi predhodne izkušnje, stopnja samozavesti in predvsem čas, ki ga lahko posameznik nameni vaji. Število ur je tako povsem odvisno od posameznika, čeprav je zakonsko določeno minimalno število dvajset ur.

Dodatne ure vožnje zato nikakor niso neuspeh. Ravno nasprotno! Pomenijo le to, da boš na cesti sedel bolj samozavestno in znal samostojno sprejemati pravilne odločitve tudi takrat, ko te promet preseneti z nepredvidenim dogodkom.

V Avtošoli Capris trdno verjamemo v individualni pristop. To dokazuje že več kot 2600 kandidatov, ki so uspešno opravili vozniški izpit. Naš cilj namreč ni zgolj uspešno opravljena izpitna vožnja, temveč celovita priprava na varno in samostojno življenje na cesti. Kandidatov ne učimo le gole tehnike vožnje, ampak jih sistematično vodimo skozi improvizirane situacije ter jih usmerjamo k učinkovitemu reševanju prometnih zadreg v resničnem okolju.

Navsezadnje je vozniški izpit le en dan v življenju, znanje, varnost in samozavest, ki jih pridobiš med učenjem, pa te bodo na cesti spremljali vse življenje.

Zakaj so pudingi, ploščice in praški postali nova prehranska obsesija

Žan Sotlar
-
0
Zakaj so pudingi, ploščice in praški postali nova prehranska obsesija

Pred leti je bil proteinski napitek precej jasen signal: nekdo je hodil v fitnes. Danes ga najdeš ob kavi, proteinski puding pa v hladilniku poleg navadnega jogurta. Tudi kruh, kosmiči in celo sladice dobivajo oznako ‘high protein'.

To ni samo občutek. Analiza FoodNavigatorja, ki povzema podatke Circane in Mintela, kaže, da so se trditve ‘high protein' po pandemiji močno razširile po evropskem živilskem trgu. V Veliki Britaniji je delež novih živil in brezalkoholnih pijač s takšno oznako zrasel z 5 odstotkov leta 2023 na 7 odstotkov leta 2024. Pri mlajših od 35 let je konec leta 2024 kar 39 odstotkov potrošnikov protein uvrstilo med najpomembnejše dejavnike zdrave hrane.

Beljakovine so očitno postale več kot hranilo. Postale so marketinška beseda.

Koliko beljakovin sploh potrebujemo?

Tu se začne zanimivejši del. EFSA za zdrave odrasle navaja populacijski referenčni vnos 0,83 grama beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Za osebo, ki tehta 70 kilogramov, je to približno 58 gramov na dan. EFSA hkrati ugotavlja, da je povprečen vnos beljakovin pri odraslih v Evropi pogosto že nad to vrednostjo.

To seveda ne pomeni, da dodatne beljakovine nimajo smisla. Pri športnikih, ljudeh z večjo količino mišične mase ali pri določenih prehranskih ciljih so potrebe lahko drugačne. Tudi količina treninga šteje.

Problem nastane, ko se ‘več' samodejno spremeni v ‘boljše'.

Recimo, da ima 70-kilogramska oseba običajen dan in brez posebnega načrtovanja zaužije 70 gramov beljakovin. Za osnovne potrebe je to že več od referenčnega vnosa EFSA. Če nato doda še proteinski puding z 20 grami beljakovin in shake z 25 grami, je pri približno 115 gramih. To je več kot 1,6 grama na kilogram telesne mase.

Za nekoga, ki resno trenira, takšen vnos ni nujno nenavaden. Za človeka, ki je včeraj naredil 6000 korakov in danes kupil proteinski puding, ker je bil na embalaži velik napis '20 g proteinov', pa ni razloga za paniko, pa tudi posebne potrebe po njem verjetno ni.

Kaj pravzaprav kupujemo?

Vzemimo konkreten primer iz slovenskega supermarketa. Mercatorjeva spletna trgovina trenutno ponuja Zott proteinski puding, 200 gramov, za 1,29 evra. Cel lonček vsebuje 20 gramov beljakovin. To pomeni približno 6,45 evra za kilogram izdelka.

Podobno stane Z Bregov proteinski puding, 180 gramov, 1,29 evra, pri čemer deklaracija navaja 10 gramov beljakovin na 100 gramov. Cel lonček ima torej približno 18 gramov beljakovin.

Active Zone je s 0,99 evra za 200 gramov nekoliko cenejši. Tudi ta puding ima 10 gramov beljakovin na 100 gramov, torej približno 20 gramov na lonček.

Če bi nekdo vsak dan kupil en tak puding, bi ga to pri ceni 1,29 evra stalo približno 39 evrov na mesec oziroma okoli 471 evrov na leto. To je preprost izračun brez akcij in sprememb cen, ne povprečna letna poraba potrošnika.

In potem pride še protein v prahu.

Na Mercatorjevi spletni strani je 908-gramska embalaža sirotkinih beljakovin Proseries trenutno 33,99 evra. Izdelek vsebuje 76 gramov beljakovin na 100 gramov. Če ena merica vsebuje 30 gramov praška, dobimo približno 23 gramov beljakovin. Strošek ene take merice je približno 1,12 evra.

Puding torej ni nujno najdražji način, kako dodati beljakovine. Je pa precej bolj priročen. In ravno priročnost je velik del zgodbe.

Proteinski izdelek ali samo dobra embalaža?

Tu marketing postane zanimiv. Beseda ‘protein' na sprednji strani embalaže zelo hitro ustvari vtis, da je izdelek avtomatično bolj zdrav. Ni. Proteinski puding je še vedno puding. Proteinska ploščica je lahko praktičen prigrizek, vendar njena visoka vsebnost beljakovin ne izbriše drugih sestavin. Pri izbiri je zato pametno pogledati celotno deklaracijo: beljakovine, sladkorje, nasičene maščobe, vlaknine in energijsko vrednost.

WHO pri zdravi prehrani poudarja raznolikost in priporoča prehrano, ki temelji na različnih živilih, med drugim zelenjavi, sadju, stročnicah, polnozrnatih živilih ter virih beljakovin živalskega in rastlinskega izvora. Leta 2026 WHO posebej opozarja tudi, da so močno predelana živila pogosto bogata s soljo, prostimi sladkorji ali nezdravimi maščobami.

Zato ima lahko navaden grški jogurt, jajca, skuta, leča ali fižol precej bolj smiseln prostor v prehrani kot pet različnih ‘protein' izdelkov, ki jih kupimo samo zato, ker so trenutno povsod.

Zakaj potem vsi govorijo o proteinih?

Ker se je protein iz sveta športne prehrane preselil v vsakdanjo trgovino. Innova Market Insights je za leto 2026 beljakovine uvrstila na vrh svojih evropskih prehranskih trendov. Po njihovih podatkih 7 od 10 Evropejcev spremlja količino beljakovin v svoji prehrani, skoraj vsak deseti nov živilski ali brezalkoholni izdelek v Evropi pa ima oznako >high protein< ali >source of protein<.

Številke lepo pokažejo, zakaj proizvajalci to počnejo. Če lahko navadni sladici dodaš beljakovine, jo zapakiraš kot bolj funkcionalen izdelek in s tem dosežeš potrošnika, ki želi jesti ‘bolje', imaš nov razlog za nakup.

In potrošniki to očitno sprejemajo. Ocado je leta 2025 poročal, da so se iskanja izraza ‘high protein' na njihovi spletni trgovini povečala za 105 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Pri starostni skupini 16–34 let je 62 odstotkov anketiranih povedalo, da zdaj zaužije več beljakovin kot prej.

Tukaj se pojavi tudi vpliv družbenih omrežij. Če si v zadnjih letih vsaj enkrat odprl TikTok ali Instagram, si verjetno naletel na cottage cheese recepte, proteinske sladice in videe, kjer se vsak obrok začne z vprašanjem, koliko proteinov ima.

Je torej vse skupaj samo marketinški trik?

Ne čisto. Beljakovine so pomembno hranilo in brez njih mišice pač ne rastejo. Pri ljudeh, ki trenirajo, imajo povečane potrebe ali težko dosežejo dovolj beljakovin z običajno prehrano, so proteinski izdelki lahko zelo praktični.

Toda ‘praktičen' ni isto kot ‘nujen'. Če za zajtrk poješ jajca in jogurt, za kosilo stročnice ali meso, čez dan pa še nekaj mlečnih izdelkov, si lahko z beljakovinami že zelo dobro preskrbljen. Proteinski puding je v takem primeru predvsem priročen sladek prigrizek z več beljakovinami.

In to je verjetno najbolj pošten pogled na trenutno proteinsko evforijo: ne gre za prevaro, gre pa za zelo dobro zapakirano potrebo. Beljakovine potrebujemo. Ali jih moramo kupiti v lončku z velikim napisom >HIGH PROTEIN<, je že precej druga zgodba.

Bi radi študirali slikarstvo? Starost ni ovira, sprejemnega izpita pa ni

ArtHouse
-
0
Bi radi študirali slikarstvo? Starost ni ovira, sprejemnega izpita pa ni

Ste že kdaj razmišljali, da bi svojo ljubezen do risanja in slikanja nadgradili s študijem? Morda vas pri tem ustavlja misel, da ste za študij prestari, da nimate ustrezne predhodne izobrazbe ali da ob službi preprosto ne bi našli dovolj časa? Šola za risanje in slikanje ponuja nekoliko drugačno pot do visokošolskega izobraževanja na področju likovne umetnosti.

Šola za risanje in slikanje: Brez zgornje starostne omejitve in brez sprejemnega izpita

Na Šoli za risanje in slikanje, ki jo mnogi poznajo tudi pod imenom Arthouse, poteka dodiplomski in magistrski izredni online študij slikarstva.

Vpis za študijsko leto 2026/2027 poteka do vključno 30. septembra 2026.

Študij je namenjen vsem, ki želijo svoje ustvarjanje nadgraditi z novimi znanji, razvijati lasten umetniški izraz in se poglobiti v širše področje likovne ustvarjalnosti. Ena od posebnosti študija je, da za vpis ni zgornje starostne omejitve, kandidatom pa prav tako ni treba opravljati sprejemnega izpita.

Šola posebno pozornost namenja tudi prilagodljivosti študija. Domišljen urnik in koledar omogočata, da lahko študij ob drugih obveznostih uspešno zaključijo tudi zaposleni. Študij se izvaja na daljavo s pomočjo različnih digitalnih orodij, ki omogočajo stalen stik med študenti in visokošolskimi učitelji. Posebnost programa je tudi individualno mentorstvo pri ateljejskih predmetih, kjer potekajo konzultacije ena na ena.

Originalni študijski program omogoča širok razpon znanj in veščin, ob razvijanju lastnega umetniškega izraza pa študente pripravlja tudi na širše področje likovne ustvarjalnosti, komunikacijo z javnostmi in predstavitev umetniškega dela.

Ste vedeli, da za magistrski študij ni vedno potrebna diploma likovne smeri?

Šola za risanje in slikanje posebej izpostavlja tudi zanimivo možnost za vse, ki razmišljajo o nadaljevanju študija. Za vpis na magistrski študij namreč ni vedno pogoj, da je kandidat diplomant likovne stroke.

Dodiplomski študijski program traja osem semestrov oziroma obsega 240 kreditnih točk ECTS, po zaključku pa študent pridobi strokovni naslov diplomirani slikar oziroma diplomirana slikarka.

Po zaključku magistrskega študija pridobi naslov magister oziroma magistrica likovne umetnosti. Študijski program Slikarstvo na Šoli za risanje in slikanje je vpisan v razvid visokošolskih zavodov in akreditiranih študijskih programov v Republiki Sloveniji.

S študijem lahko začnete tudi prej

Med posebnostmi vpisa je tudi možnost začetka študija 1. februarja ali 1. junija, kar pomeni, da kandidatom v določenih primerih ni treba čakati na začetek novega študijskega leta.

Tako lahko z ustvarjalno in študijsko potjo začnete takrat, ko ste na to pripravljeni, že opravljene obveznosti pa se vam ob vpisu v novo študijsko leto priznajo. Če vas zanima študij slikarstva, želite izvedeti več o pogojih vpisa ali preveriti, katera pot je za vas najprimernejša, obiščite spletno stran Šole za risanje in slikanje.

Za več informacij o študiju in možnostih vpisa lahko pišete na arthouse2012@gmail.com in se prijavite na online informativno uro.

Več o originalnem visokošolskem študiju slikarstva najdete na spletni strani ArtHouse.

Gledate televizijo vsak dan? Nova raziskava je odkrila, kaj se dogaja v vaših možganih

Maša Kraljič
-
0
Gledate televizijo vsak dan? Nova raziskava je odkrila, kaj se dogaja v vaših možganih

Velikokrat gledanje televizije enačimo z »gnitjem« možganov oziroma dejavnostjo, ki na naše možgane vpliva negativno. To morda do neke mere res drži, saj tudi nove raziskave kažejo, da ima lahko dolgotrajno gledanje televizije pomembne posledice za zdravje naših možganov.

Nedavna študija je namreč pokazala, da so imeli odrasli, ki so v svojih srednjih letih oziroma v obdobju odraščanja zelo pogosto gledali televizijo, kasneje manjši volumen možganskih predelov, povezanih s spominom. Prav tako so imeli zmanjšan volumen čelnega in zatilnega režnja ter več poškodb možganske bele snovi. Vse to so spremembe, ki so povezane s staranjem, tveganjem za možgansko kap, kognitivnim upadom in demenco.

V zadnjih letih so se številne raziskave osredotočale predvsem na to, koliko ljudje sedijo, ugotovitve pa kažejo, da bi morali biti pozorni tudi na to, kaj med sedenjem počnejo. Druge oblike sedečega vedenja namreč niso bile povezane z enakimi vzorci delovanja možganov, kar nakazuje, da je vrsta dejavnosti, ki jo človek izvaja med sedenjem, morda pomembnejša, kot so doslej domnevali raziskovalci. Gledanje televizije je pogosto čas, ko možgane nekoliko »izklopimo« in se prepustimo pogosto zabavnim, včasih pa tudi nesmiselnim vsebinam. Ravno to pa lahko negativno vpliva na naše možgane.

Potek in rezultati raziskave

Young boy with curly hair viewing an animated program on a television screen at home, illustrating childhood technology use
Foto: Javier Zayaz iz iStock

Raziskovalna ekipa je preučila podatke približno 1700 odraslih s povprečno starostjo 53 let. Udeleženci so s pomočjo lestvice, ki je segala od »nikoli/redko« do »zelo pogosto«, poročali o tem, kako pogosto v prostem času gledajo televizijo.

Več kot 20 let pozneje so udeleženci opravili slikanje možganov z magnetno resonanco (MRI). V primerjavi z ljudmi, ki so navedli, da televizijo gledajo »nikoli« ali »redko«, so tisti, ki so poročali o »zelo pogostem« gledanju, kazali obsežne strukturne razlike v celotnih možganih.

Posamezniki, ki so pogosto gledali televizijo, so imeli manjši volumen predelov, povezanih z zgodnjimi znaki Alzheimerjeve bolezni. Prav tako so pri njih zaznali večji obseg hiperintenzivnih sprememb bele možganovine, ki so znak bolezni malih možganskih žil ter so povezane s kognitivnim upadom in demenco. Ista skupina je imela tudi manjša čelna in zatilna režnja. Čelna režnja imata pomembno vlogo pri načrtovanju, sprejemanju odločitev in drugih izvršilnih funkcijah, medtem ko sta zatilna režnja ključna za obdelavo vidnih informacij.

Te razlike so ostale nespremenjene tudi po tem, ko so raziskovalci upoštevali telesno dejavnost, sladkorno bolezen, indeks telesne mase, kajenje in uživanje alkohola.

Študija je imela nekaj pomembnih omejitev, in sicer to, da so bile televizijske navade samoocenjene, udeleženci pa na začetku raziskave niso opravili MRI-slikanja možganov, s katerim bi lahko pozneje primerjali spremembe v možganih. Prav tako je bila večina sprememb opažena pri moških udeležencih raziskave.

Zaključimo lahko, da je morda včasih bolje izbrati dejavnost, ki nam predstavlja mentalni izziv, kot pa le gledanje televizije z možgani na »off«, pa tudi če je ta dejavnost bolj sedeče narave.

Šolsko reformo napovedali na podlagi rezultatov raziskave PISA 2025: Kaj je ta dejansko pokazala?

Žiga Kastelic
-
0
Šolsko reformo napovedali na podlagi rezultatov raziskave PISA 2025: Kaj je ta dejansko pokazala?

Napoved ministra za vzgojo, izobraževanje in mladino dr. Boruta Rončevića o celoviti reformi slovenskega šolstva naj bi v veliki meri temeljila na raziskavi PISA 2025. Rezultati slednje so pri vseh treh temeljnih področjih – bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – pokazali izrazit padec dosežkov slovenskih 15-letnikov.

Rončević je rezultate označil kot opozorilo, ob tem pa napovedal spremembe, ki posegajo praktično v vse dele izobraževalnega sistema: od učnih načrtov, ocenjevanja in osnovne šole do položaja učiteljev, poklicnega izobraževanja ter institucij, ki skrbijo za razvoj šolstva.

Toda kaj pravzaprav kaže PISA 2025? In katere konkretne ugotovitve lahko najdemo v podatkih, na katere se minister opira?

Slovenija je pri vseh treh ključnih področjih nazadovala

Raziskava PISA meri znanje 15-letnikov na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 7366 dijakinj in dijakov oziroma učenk in učencev iz 319 srednješolskih izobraževalnih programov, 60 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih.

Pri naravoslovni pismenosti so slovenski učenci dosegli 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022 in kar 29 točk manj kot leta 2015, ko je bilo naravoslovje prav tako osrednje področje raziskave. Gre za najnižji slovenski rezultat od vključitve v PISO leta 2006.

Pri matematiki je Slovenija dosegla 460 točk. To je 25 točk manj kot leta 2022 in prav tako najnižji rezultat od leta 2006. Še pomembneje: Slovenija se je pri matematiki prvič znašla pod povprečjem držav OECD.

Še slabša je slika pri branju. Slovenski 15-letniki so dosegli 445 točk, kar je 24 točk manj kot leta 2022 in kar 50 točk manj kot leta 2018, ko je bila bralna pismenost nazadnje osrednje področje raziskave. Tudi to je najnižji rezultat, odkar Slovenija sodeluje v PISI.

Prav kombinacija teh treh rezultatov naj bi bila eden ključnih razlogov, zakaj Rončević govori o sistemskem problemu in ne zgolj o posameznem slabšem letu.

Mature female teacher handing out worksheets for exam to students seated at classroom desks at high school. Back view of multiethnic students focused on their work while professor distributing college entrance tests. Happy instructor giving exam paper to her teen students.
Foto: Ridofranz iz iStock

Pri matematiki je Slovenija prvič pod povprečjem OECD

Posebej izstopa matematika. Leta 2022, ko je bila matematika osrednje področje PISE, so slovenski 15-letniki dosegli povprečno 485 točk. Tri leta pozneje je rezultat padel na 460.

Še pomembnejši je podatek o osnovni ravni znanja. Vsaj temeljno raven matematične pismenosti dosega 65 odstotkov slovenskih učencev, kar je deset odstotnih točk manj kot leta 2022. To pomeni, da približno tretjina 15-letnikov ne dosega niti druge, temeljne ravni matematične pismenosti.

Na drugi strani je najvišji ravni znanja, peto in šesto, doseglo šest odstotkov slovenskih učencev. V državah OECD je takšnih učencev osem odstotkov.

Minister med predlogi reforme izpostavlja potrebo po jasnejših standardih znanja, vendar tudi po znanjih, ki jih bodo mladi potrebovali v prihodnosti. Od računalništva in programiranja do algoritmičnega mišljenja, umetne inteligence in finančne pismenosti.

Pri tem PISA sicer ne meri neposredno uspešnosti posameznega učnega načrta. Rezultati pa kažejo, da je treba vprašanje, kaj učenci dejansko znajo in zmorejo uporabiti, postaviti precej bolj v ospredje.

Največji padec je pri branju

Če je matematični rezultat za ministra pomemben alarm, je bralna pismenost še izrazitejša težava. Slovenski rezultat 445 točk je za 24 točk nižji kot leta 2022 in za kar 50 točk nižji kot leta 2018. Temeljno drugo raven bralne pismenosti dosega le 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov. Leta 2022 jih je bilo 74 odstotkov.

Na najvišjih ravneh bralne pismenosti je slika še bolj zaskrbljujoča. Peto in šesto raven dosega zgolj tri odstotke slovenskih učencev, medtem ko je povprečje OECD pri šestih odstotkih.

Minister je napovedal spremembe že v prvem triletju osnovne šole. Njegova ocena je, da otrok ne more uspešno napredovati pri drugih predmetih, če nima dovolj trdnih temeljev pri branju.

V svojem govoru je zato dejal: »Prvo triletje ne sme biti triletna čakalnica za temeljno pismenost. Otrok se mora najprej naučiti brati, da se lahko nato uči z branjem.« To je ena najbolj neposrednih povezav med rezultati PISE in napovedano reformo.

Modern, well-lit classroom with rows of empty wooden desks and blue-framed chairs on a polished wooden floor. The organized, quiet setting evokes themes of education, back to school, academic preparation, and the learning environment. Perfect for content related to schools, teaching, or educational systems.
Foto: BAMM-BAMM iz iStock

Tudi naravoslovje je padlo na najnižjo raven

Naravoslovje je bilo v raziskavi PISA 2025 osrednje področje merjenja, zato je mogoče slovenski rezultat primerjati z več prejšnjimi cikli. Rezultat 484 točk je najnižji doslej.

Leta 2015 je Slovenija dosegla 513 točk, leta 2022 pa 500. V desetih letih je torej rezultat padel za 29 točk. Ob tem je zanimiv še podatek, da je 76 odstotkov slovenskih 15-letnikov doseglo vsaj temeljno drugo raven naravoslovne pismenosti. Leta 2022 je bilo takšnih 82 odstotkov. Slovenija se je pri naravoslovju sicer prvič uvrstila v povprečje držav OECD, vendar predvsem zato, ker so se rezultati znižali tudi na ravni OECD.

PISA pri tem opozarja še na nekaj drugega: slovenski učenci poročajo o podpovprečnem veselju do naravoslovja, vedoželjnosti in vztrajnosti pri učenju. Podpovprečno zaznavajo tudi podporo učiteljev naravoslovja in družine.

Rončevićev poudarek na vztrajnosti se opira na rezultate raziskav

PISA in eden od bolj izrazitih poudarkov ministrovega govora – delovna etika – se tu srečata. Rončević je napovedal, da želi v šolo vrniti več vztrajnosti, dela in osebne odgovornosti: »Trud ni kazen. Trud je pot do znanja, samozavesti in samostojnosti.«

Pri tem rezultati PISE ne dokazujejo, da so za padec rezultatov odgovorni manjši trud, manjša delovna etika ali spremembe vzgojnih pristopov. Tega iz raziskave ni mogoče neposredno sklepati. PISA pa kaže, da slovenski učenci pri naravoslovju poročajo o podpovprečni vztrajnosti pri učenju. To je eden od podatkov, ki ga je mogoče razumeti kot opozorilo, da vprašanje motivacije, odnosa do učenja in podpore učencem ne sme ostati ob strani.

Tudi nacionalna koordinatorka raziskave dr. Klaudija Šterman Ivančič je izpostavila potrebo po učnem okolju, ki spodbuja vedoželjnost, vztrajnost in občutek podpore s strani učiteljev.

Concept of education in France, back to school.
Foto: Lydie_B iz iStock

Velike razlike med dekleti in fanti

PISA 2025 pokaže tudi izrazite razlike med spoloma. Pri bralni pismenosti so dekleta v Sloveniji dosegla kar 51 točk več kot fantje. Razlika je med največjimi v državah OECD. Pri naravoslovju so dekleta dosegla 21 točk več, pri okoljski ozaveščenosti pa 26 točk več.

Pri matematiki razlik med spoloma v Sloveniji ni. Zanimiv je rezultat računalniškega mišljenja pri reševanju problemov. Slovenska dekleta so bila za sedem točk uspešnejša od fantov, medtem ko je v povprečju OECD razlika obrnjena – tam so bili fantje za 14 točk uspešnejši.

Rezultat ni enak za vse učence

Ena pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi, da slovenski rezultati niso enakomerno porazdeljeni. Pri naravoslovni pismenosti so pomembne razlike povezane s socialno-ekonomskim ozadjem, statusom priseljenca in vrsto srednješolskega izobraževalnega programa. Višje rezultate dosegajo učenci z višjim socialno-ekonomskim statusom, učenci, ki ne poročajo o statusu priseljenca, in tisti, ki obiskujejo gimnazijske programe.

To je pomembno tudi pri razumevanju Rončevićevega poudarka, da šola ne sme vseh otrok obravnavati kot popolnoma enakih. Minister je to formuliral: »Enake možnosti da. Prisilna enakost rezultatov ne.« Ob tem pa je dodal drugo polovico svoje politike: »Šola ne sme nikogar pustiti zadaj. Prav tako ne sme nikogar zadrževati zaradi nelagodja ob razlikah v dosežkih.«

PISA kaže, da so razlike med učenci resnične, ne kaže pa, da bi jih bilo mogoče preprosto odpraviti z enim samim ukrepom.

Podatki ne govorijo samo o znanju, ampak tudi o okolju

Raziskava je tokrat poleg treh klasičnih področij podrobneje preverjala tudi okoljsko ozaveščenost, odgovornost in ukrepanje ter računalniško mišljenje pri reševanju problemov. Pri okoljski lestvici so slovenski učenci dosegli 480 točk, kar je enako povprečju OECD. Pri računalniškem mišljenju pa so dosegli 486 točk, kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 500 točk.

Tudi ta rezultat je pomemben v kontekstu ministrove napovedi, da mora šola tradicionalnim temeljnim znanjem dodati nova znanja. Rončević je izpostavil programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno in medijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost ter podjetnost.

Pri finančni pismenosti je njegov cilj precej širši od klasičnega razumevanja matematike: »Finančna pismenost mora mladim omogočiti razumevanje osebnega proračuna, varčevanja, obresti, kreditov, davkov, zavarovanj, investiranja in finančnih tveganj.«

Rear view of middle school students studying in classroom
Foto: hxdbzxy iz iStock

PISA kaže tudi pozitivnega

Čeprav je večina najbolj izpostavljenih podatkov negativnih, raziskava ne prinaša samo slabih novic. Med spodbudnejšimi ugotovitvami je izboljšanje občutka pripadnosti šoli.

To je pomembno, saj kaže, da celotne slike slovenskega šolstva ni mogoče skrčiti na padec rezultatov pri treh testih. Prav tako je treba upoštevati, da so se v raziskavi znižali tudi povprečni rezultati OECD. Pri matematiki je povprečje OECD padlo za devet točk, pri naravoslovju za tri, pri branju pa za 15 točk.

Slovenski padec je bil torej izrazitejši od splošnega trenda, vendar Slovenija ni edina država, ki se sooča z nazadovanjem.

Od PISE do reforme bo treba dokazati povezavo

Rončević je svojo vizijo strnil v več ciljev: več znanja, višja merila, več odgovornosti, več avtonomije šol in učiteljev ter manj birokracije. »Učitelju bomo vrnili avtoriteto. Šoli avtonomijo. Učencu odgovornost. Staršem zaupanje. Birokraciji bomo postavili meje. Znanje pa bomo ponovno postavili na osrednje mesto.«

PISA 2025 mu sicer ponuja močan argument, da je sprememba potrebna. Ne daje pa avtomatskega odgovora, katera sprememba bo delovala. Prav zato bo naslednja faza veliko pomembnejša od samega političnega govora. Če bo Slovenija res spremenila osnovno šolo, način ocenjevanja, položaj učiteljev, učne načrte in organizacijo šolskega sistema, bo treba čez nekaj let pokazati tudi rezultate.

Kajti na koncu je prav to merilo, ki ga je v svojem govoru postavil tudi sam minister: »Uspešnosti sistema ne bomo več presojali po številu dokumentov, projektov in reform. Presojali jo bomo po tem, kaj učenci dejansko znajo, razumejo in zmorejo.« In prav pri tem bo naslednja raziskava PISA precej pomembnejša od političnih obljub.

Nova najdba razkriva skrivnosti Denisovancev: V jami na Kitajskem odkrili bogato zbirko fosilov

Žiga Kastelic
-
0
Nova najdba razkriva skrivnosti Denisovancev: V jami na Kitajskem odkrili bogato zbirko fosilov

V jami na jugozahodu Kitajske so arheologi odkrili eno najbogatejših zbirk fosilnih ostankov skrivnostnih Denisovancev zunaj Sibirije. Najdba prinaša doslej enega najjasnejših vpogledov v življenje človeške vrste, o kateri znanstveniki še vedno vedo presenetljivo malo.

Najbogatejša zbirka zunaj Sibirije

Dolgo izgubljena jama Bianfu v provinci Yunnan na jugozahodu Kitajske je arheologom ponudila pomemben vpogled v življenje Denisovancev, ene najbolj skrivnostnih človeških vrst.

Denisovanci so bili sorodna človeška vrsta sodobnemu človeku, ki je po ocenah živela po Aziji med približno 400.000 in 30.000 leti. Kljub temu so raziskovalci doslej odkrili le peščico njihovih fosilov, medtem ko poznamo na tisoče ostankov neandertalcev.

Najnovejša odkritja zato predstavljajo pomemben korak pri razumevanju Denisovancev.

Jama Bianfu, ki so jo odkrili na območju opuščenega kamnoloma, je skrivala bogato zbirko fosilnih ostankov. Analize beljakovin in natančna rentgenska slikanja so potrdila, da ostanki pripadajo najmanj trem Denisovancem, ki so na tem območju živeli med 167.000 in 134.000 leti.

Znanstveniki so človeške ostanke našli skupaj z ostanki razkosanih živali in več kot 1.300 kamnitimi orodji. Dve novi študiji, objavljeni 9. septembra v znanstveni reviji Nature, tako ponujata doslej enega najcelovitejših pogledov na življenje Denisovancev.

Jama »nam pove nekaj o tem, kako so Denisovanci dejansko živeli v svojem okolju,« pravi Shara Bailey, paleoantropologinja z Univerze New York. »Denisovanci postajajo nekoliko manj skrivnostni.«

Uncovering ancient human skeleton and ceramic pottery artifacts during an archaeological excavation. Exploring lost history and cultures
Foto: frantic00 iz iStock

Skrivnostna človeška vrsta, odkrita šele leta 2010

Denisovance so znanstveniki prvič prepoznali leta 2010. Analiza DNK zoba in prstne kosti, najdenih v jami v Sibiriji, je takrat razkrila povsem novo človeško vrsto.

Od takrat so raziskovalci ugotovili, da Denisovanska genska zapuščina še vedno živi v sodobnih ljudeh. Njihov DNK nosijo nekatere skupine prebivalcev Filipinov, Tibeta, Nove Gvineje in Avstralije.

Kljub temu je bilo o njihovem vsakdanjem življenju zaradi izjemno majhnega števila fosilov znanega zelo malo. Arheologi pogosto tudi niso vedeli, v kakšnem okolju so bili posamezni ostanki prvotno najdeni in ali so bili ob njih odkriti predmeti ali orodja.

»To je nekoliko frustrirajoče,« pravi Bence Viola, paleoantropolog z Univerze v Torontu, ki je preučeval Denisovanske ostanke iz sibirske Denisove jame.

human bones of someone curled in a grave
Foto: tuulimaa iz iStock

Zobje so takoj pritegnili pozornost

Leta 2019 so med projektom ekološke obnove na območju kamnoloma v provinci Yunnan naleteli na številne fosile v zakopani jami. Kasnejša izkopavanja so razkrila štiri človeške zobe, dva dela lobanje in del kosti roke.

Raziskovalci so v fosilih iskali beljakovine, značilne za posamezne vrste, obliko zob pa primerjali z zobmi različnih človeških vrst s pomočjo natančnih mikro-CT posnetkov.

»Takoj ko sem videl fotografijo zoba, sem domneval, da gre verjetno za Denisovanca,« pravi Clément Zanolli, paleontolog z Univerze v Bordeauxu v Franciji. Zobje so namreč pokazali izrazite podobnosti z drugimi Denisovanskimi zobmi, ki so jih raziskovalci že odkrili v Laosu in Tibetu.

Dodatno potrditev je prinesla analiza kolagena. Vsi vzorci so vsebovali različico kolagena, značilno za Denisovance, kar je dokončno potrdilo njihovo identifikacijo, pravi Qiaomei Fu, molekularna paleogenetičarka s Kitajske akademije znanosti v Pekingu.

So orodje izdelali Denisovanci?

V jami so odkrili tudi orodja, stara med 190.000 in 70.000 let. Raziskovalci v obdobju približno 120.000 let, ko je bila jama poseljena, niso našli dokazov o prisotnosti drugih človeških vrst. To po njihovem mnenju kaže, da so orodje najverjetneje izdelali prav Denisovanci. Večinoma so ga uporabljali za obdelavo živalskih ostankov – za lomljenje kosti, rezanje mesa in odstranjevanje kože.

V jami so našli tudi več kot 1.600 prepoznavnih živalskih ostankov, predvsem jelenov in drugih prežvekovalcev. Le malo kosti je kazalo sledi grizenja zveri, številne pa so imele značilne sledi rezanja in strganja. To kaže, da so Denisovanci živali obdelovali z orodjem, njihove ostanke pa nato pustili v jami.

Denisovanci so se znali prilagoditi okolju

Na drugih najdiščih so Denisovanske fosile našli skupaj z ostanki svizcev. Odkritje razkosanih jelenjih kosti na Kitajskem pa kaže, da so se Denisovanci znali prilagajati različnim okoljem in pri tem uporabljali različne načine lova.

Prisotnost razkosanih jelenjih kosti kaže, da so se »prilagodili svojemu okolju. Lovili so različne živali na različne načine,« pravi Viola. Vse skupaj tako ponuja »veliko popolnejšo sliko« življenja Denisovancev.

Mesečni horoskop za september 2026

Žiga Kastelic
-
0
Mesečni horoskop za september 2026

September 2026 je, tako kot znamenje device, mesec prilagajanja. Gre za čas razumevanja in vključevanja osebnih posledic avgustovskih mrkov ter za usmerjanje k obdobju retrogradne Venere, ki bo zaznamovalo prihajajočo sezono.

10. september je ključen dan preobrata, saj se takrat zgodi veliko stvari hkrati. V zgodnjih jutranjih urah Venera vstopi v škorpijona. Položaj Venere v škorpijonu je zapleten, saj je škorpijon neprijetno in nevarno okolje, medtem ko Venera pooseblja udobje in lepoto. Venera v škorpijonskem duhu je muhasta in gotsko obarvana; predstavlja žensko načelo, ki ga privlačijo temačne teme in estetika. Je tudi nekoliko preveč intenzivna, da bi delovala varno ali sproščeno. Ni ravno primerna za delovno okolje ali za ljudi s šibkim srcem.

Do sredine dopoldneva 10. septembra Merkur zapusti natančno devico in preide v diplomatsko tehtnico. Merkur v tehtnici je zgovoren in očarljiv mojster sodelovanja ter sklepanja kompromisov, odločen poiskati rešitev, ki ustreza vsem vpletenim. Nekaj ​​tednov bo ohranjal družabno vljudnost, preden bo 30. v mesecu tudi sam vstopil v intenzivnega škorpijona.

Sredi dneva 10. septembra Uran preide v retrogradno gibanje. Čeprav retrogradnost zunanjega planeta ni izjemno dramatična, trenutek obrata pogosto poudari lekcije, povezane z Uranovim delovanjem v dvojčkih ter njegovim vplivom na vašo rojstno karto in življenje. To je prvič po 80 letih, da je Uran v tem znamenju postal retrograden, zato lahko pride do določenih pretresov. V tem stanju bo ostal vse do februarja 2027.

Za konec pa še mlaj v devici, ki v večernih urah zaključi en lunarni mesec in začne novega. To je prva lunacija brez mrka po juliju, zato prinaša prijetno spremembo in bo, upajmo, pomirila razburkano astrološko dogajanje.

Preostanek meseca je manj razburljiv (hvala bogu!). Sezona tehtnice se začne na enakonočje, 22. septembra. Polna luna v ovnu zgodaj napove sezono skrivnostnosti, saj 26. septembra osvetli skrivnostnega Neptuna. Mars 27. septembra zapusti raka in vstopi v ognjevitega leva, s čimer v to znamenje prinese energijo strastnega bojevnika. Takrat se bo pretakalo veliko energije, zato izkoristite september za počitek in organizacijo pred zapletenima oktobrom in novembrom, ko bodo čustva in strasti močno vzplamteli.

Mesečni horoskop: Oven

Mlada luna v Devici (10. 9.) prinaša čas za nove navade in boljšo organizacijo. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas bo spodbudila k vprašanju: kaj pa vi? Sonce se 22. septembra premakne v Tehtnico, zato bodo odnosi postajali vse pomembnejši. Prvi teden meseca se lahko zaradi pretiranega priganjanja povsem izčrpate, vendar se ne boste dolgo pobirali. Doma urejate stvari, pri tem pa lahko nekoliko omilite način, kako sporočate svoje zahteve, tudi če samo sporočilo ostaja enako. Vaši odnosi bodo skozi mesec vse bolj v ospredju, zato bodite pozorni na teme, ki se bodo pojavljale, in se ne izogibajte potrebnim pogovorom. Ta mesec je vse v znamenju ravnovesja med vašimi željami in sposobnostjo sklepanja kompromisov.

Mesečni horoskop za ovne
Mesečni horoskop za ovne Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Bik

Mlada luna v Devici (10. 9.) prinaša priložnost za nov začetek z izbiro novih ali starih hobijev. Polna luna v Ovnu (26. 9.) bo na plano prinesla tisto, kar je bilo skrito. Venera se 10. septembra premakne v Škorpijona, kar prinaša bolj iskren pogled na vaš odnos. Prihajajoči retrogradni hod vašega vladajočega planeta močno vpliva na vašo astrološko karto – vendar na način, podoben težki, udobni odeji. To je priložnost, da spremenite način dela in svoja pričakovanja do partnerstev, čeprav bodo ti pogovori verjetno zunaj vaše cone udobja. Mesec je v veliki meri namenjen opazovanju tega, kako stvari trenutno stojijo, medtem ko oblikujete predstavo o tem, kakšne bi lahko bile v prihodnosti. Rišite širše poteze; podrobnosti boste uredili v prihodnjih mesecih.

Mesečni horoskop za bike
Mesečni horoskop za bike Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Dvojčka

Mlada luna v Devici (10. 9.) je idealna za jesensko okrasitev doma. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas spodbuja k udeležbi na protestu. Merkur se 10. septembra premakne v Tehtnico, zato boste bolj iskreno pogledali na svoje odnose. September vas bo letos držal na trnih, Dvojčki. Ustvarjalnih projektov bo veliko in po tem, ko boste 10. septembra uredili svoje domače življenje, boste verjetno kot metulj prehajali od enega do drugega. Uran se ustavi v vašem znamenju in vam daje drznost, da sprejmete novo različico sebe, ki prihaja na plano. Pustite svoji nenavadni plati na plano in jo sprejmite. Vrhunec ustvarjalnosti prihaja 21. septembra, ko se Merkur spogleduje z ekspanzivnim Jupitrom, polna luna v Ovnu pa vas spodbuja, da pripravite spontani umetniški salon svojih najnovejših del.

Mesečni horoskop za dvojčke
Mesečni horoskop za dvojčke Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Rak

Mlada luna v Devici (10. 9.) prinaša začetek jesenskega tedenskega urnika. Polna luna v Ovnu (26. 9.) kaže na polno obremenjenost z delom. Mars ostaja v vašem znamenju do 27. septembra, zato bo vaša vzdržljivost dobra. Začetek meseca bo nekoliko težaven, saj vam zaradi delovnih obveznosti primanjkuje energije. Na srečo lahko stvari verjetno preuredite z nekaj spremembami urnika. Venera 10. septembra vstopi v vašo hišo užitka in ustvarjalnosti ter vaše želje usmeri k bolj prijetnim stvarem. Če v vašem življenju primanjkuje zabave, to verjetno povzroča nemir in povečuje vašo nemirnost. Popestrite svoje ljubezensko življenje, da preprečite zamere.

Mesečni horoskop za rake
Mesečni horoskop za rake Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Lev

Mlada luna v Devici (10. 9.) vas spodbuja, da se umirite in prizemljite z načrtovanjem jesenskega proračuna. Polna luna v Ovnu (26. 9.) je odlična priložnost za krajši oddih in ogled spreminjajočega se jesenskega listja. Mars 27. septembra vstopi v vaše znamenje, zato se vrača vaša vzdržljivost. Mesec začnete utrujeni in izčrpani zaradi avgusta, vendar ni vse tako slabo. Venera spreminja vaš odnos do doma in preteklosti ter 10. septembra poglobi svoje delovanje. Prijatelji imajo za vas ideje, povezane z mreženjem, vi pa spoznavate, kako raznolika je pravzaprav vaša podporna mreža, ko se povezujete z ljudmi iz preteklosti. Ko se Mars ob koncu meseca vrne v vaše znamenje, boste končno dobili energijo, da stvari uresničite – in za to se ne boste opravičevali.

Mesečni horoskop za leve
Mesečni horoskop za leve Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Devica

Mlada luna v Devici (10. 9.) vas spodbuja, da stopite na prosto in se nekoliko odklopite od vsega. Polna luna v Ovnu (26. 9.) prinaša na plano sence v odnosih. Merkur se 10. septembra premakne v vaše finančno področje, zato je čas, da se osredotočite na denar. To je vaš čas! Zato se organizirajte tako, kot zna samo Devica. Kaos prejšnjega meseca vas ne bo premagal. Prvih deset dni je Merkur še vedno v vašem znamenju, zato začrtuje, kako naj bi stvari potekale, in razporeja vse naloge. Ko se Uran ustavi v vaši karierni hiši, boste morali verjeti vase ali pa narediti velik karierni preobrat. Finančne zadeve postanejo v ospredju, ko se preostanek meseca trudite uravnotežiti svoje finance. Do 30. septembra boste ponovno razmišljali, kako bo vse skupaj delovalo.

Mesečni horoskop za device
Mesečni horoskop za device Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Tehtnica

Mlada luna v Devici (10. 9.) je primerna za umik vase in tišino. Polna luna v Ovnu (26. 9.) prinaša vprašanja o stanju vaših odnosov. V ospredju bo skozi ves mesec tudi Venerina zgodba, povezana s samozavestjo in občutkom lastne vrednosti na področju denarja in odnosov. Napetosti v odnosih, ki so se kuhale prejšnji mesec, bodo na začetku tega meseca dosegle prelomno točko, Tehtnica. Vse poletje ste trdo delali in v jesen vstopate nekoliko izčrpani zaradi vsega napora. Ker je vaš vladajoči planet v senci velikega preobrata, postaja vse bolj očitno, da morate spremeniti način, kako nastopate pri delu in v življenju. Velika kriza okoli 15. septembra vas bo prisilila, da se vprašate, koliko želite vlagati v romantiko, medtem ko bo polna luna v Ovnu preverjala resničnost vašega odnosa oziroma razmerja, ki še nima jasne oblike.

Mesečni horoskop za tehtnice
Mesečni horoskop za tehtnice Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Škorpijon

Mlada luna v Devici (10. 9.) vas spodbuja k razmisleku o tem, kako se je spremenil vaš krog prijateljev. Polna luna v Ovnu (26. 9.) postavlja zdravstvene težave v ospredje. Venera 10. septembra vstopi v vaše znamenje, zato bodo vse oči uprte v vas. Mars je večji del meseca še vedno v nepopolnem položaju, vendar ste stisnili zobe in se lotili neprijetnih opravil. Ko se 27. septembra premakne v vašo karierno hišo, boste pripravljeni sprejeti posledice svojih odločitev. Venera vstopi v vaše znamenje in doživi močna čustva, ko se 15. septembra sreča s Plutonom. Venera bo prihodnji mesec postala retrogradna, zato se bo morda morala spremeniti vaša celotna podoba in način, kako se predstavljate.

Mesečni horoskop za škorpijone
Mesečni horoskop za škorpijone Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Strelec

Mlada luna v Devici (10. 9.) prinaša večji poudarek na karieri. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas spodbuja, da živite v trenutku. Uran se 10. septembra ustavi v retrogradnem gibanju v vašem področju odnosov, zato se bodo odnosi stabilizirali v novo normalnost. Pri tem, kar si želite uresničiti jeseni, čutite nekaj negotovosti, saj se vaše sanje in razpoložljiva sredstva poskušajo uskladiti. Ste v popolnem pustolovskem načinu, vendar vas motijo finančni dolgovi ali čustvena odvisnost drugih od vas. Uranov zastoj v vašem področju odnosov nemir dviguje na najvišjo raven in zahteva več svobode. Če te potrebe ne boste upoštevali, se boste umaknili, ko bo Venera vstopila v vaš najbolj zasebni prostor.

Mesečni horoskop za strelce
Značilnosti horoskopa Strelec Foto: on Pixabay

Mesečni horoskop: Kozorog

Mlada luna v Devici (10. 9.) je primerna za začetek nove knjige. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas spodbuja, da preverite svoje temelje. Merkur se 10. septembra znajde v vašem kariernem področju in prinaša ustvarjalno reševanje težav. Mesec se začne s prestopanjem meja v odnosih, ki jim boste nato postavili jasne meje. Začetek bo napet, vendar lahko dolgoročno soočenje z ljudmi in opozarjanje na težave prinese ravnovesje. Venera vstopi v vaše družabno področje, Merkur pa okoli 10. septembra postane ustvarjalen na področju kariere. Pomembno bo, koga poznate, saj lahko prav odnosi pripomorejo k prijetnejšemu delovnemu okolju, čeprav postaja samo delo vse bolj nezadovoljivo. Pripravljeni ste na naslednji korak, vendar še ne veste, kako ga narediti.

Mesečni horoskop za kozoroge
Mesečni horoskop za kozorogeFoto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Vodnar

Mlada luna v Devici (10. 9.) je primerna za odprtje skupnega bančnega računa. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas spodbuja k objavi bloga. Venera 10. septembra vstopi v vaše karierno področje, zato boste ponovno ovrednotili svoje ambicije. September je mešanica številnih zapletenih in prekrivajočih se zgodb. Vaš urnik je nor in trudite se dohajati vse, medtem ko se začenja šola in se vsi vračajo v nove rutine. Venera vstopi v vašo karierno hišo ravno v času, ko Merkur začenja večji pisni projekt. Mlada luna v hiši skupnih virov nakazuje novo obdobje medsebojne odvisnosti. Venera in Pluton 15. septembra povzročita krizo glede tega, kdo ste in kakšna je vaša javna podoba, zato bodite previdni pri tem, kar objavljate na spletu.

Mesečni horoskop za vodnarje
Mesečni horoskop za vodnarje Foto: AlejandroSalas on Pixabay

Mesečni horoskop: Ribi

Mlada luna v Devici (10. 9.) prinaša spremembe v odnosih, ki vključujejo spremembe po mrku. Polna luna v Ovnu (26. 9.) vas spodbuja, da uravnovesite svoje račune. Uran se 10. septembra ustavi v retrogradnem gibanju v vašem domačem področju, zato lahko pride do razpok v temeljih. Po mrku v vašem znamenju prejšnji mesec je ta mesec namenjen počasnim spremembam, ki odražajo, kje ste trenutno in kaj vaša družina v tem trenutku potrebuje. Venera v vaši hiši skupnih virov razmišlja o pravičnih načinih njihove delitve, če bi se pojavila potreba – in verjetno se bo. Velik del meseca bo namenjen ugotavljanju, kaj je vaše, in temu, da se ne izgubite v identitetah in potrebah drugih samo zato, da bi bili finančno preskrbljeni.

Mesečni horoskop za ribe
Mesečni horoskop za ribe Foto: AlejandroSalas on Pixabay

To so darila, ki jih ženske najpogosteje dobivajo

Žan Sotlar
-
0
To so darila, ki jih ženske najpogosteje dobivajo

Če iščeš eno samo darilo, s katerim skoraj ne moreš zgrešiti, so rože še vedno precej varna stava. A številke pokažejo zanimivo stvar: pri praznikih, kot je valentinovo, ljudje pogosto kupujejo tudi nakit, doživetja in sladkarije. Torej, ne, šopek ni avtomatsko odgovor na vse.

Koliko ženskam sploh pomenijo rože?

Rože imajo eno precej praktično prednost: z njimi lahko pokažeš pozornost brez tega, da bi moral poznati točno številko čevljev, najljubši parfum ali model telefona. In raziskave kažejo, da prejemnikom niso pomembne samo rože kot predmet, temveč tudi sporočilo, ki ga nosijo.

Ena od raziskav, objavljenih na univerzi Üsküdar, je med sodelujočimi ugotavljala njihove navade pri prejemanju in podarjanju cvetja. Med tistimi, ki so že prejeli rože, je bilo 86,9 odstotka žensk. Pri vprašanju, kaj je pri podarjenem cvetju pomembnejše, je 63,3 odstotka sodelujočih izbralo pomen cvetja. Med njimi je bilo 70,6 odstotka žensk.

Še ena zanimivost: med ženskami v tej raziskavi jih je 40,2 odstotka raje izbralo lončnice, 24,5 odstotka pa rezano cvetje. To je precej dober opomnik, da >rože< niso nujno samo klasičen šopek vrtnic za 14. februar.

Kaj se ženskam najpogosteje podarja?

Če pogledamo podatke o valentinovem, dobimo precej bolj pisano sliko. Ameriška National Retail Federation je za leto 2026 ugotovila, da je 41 odstotkov potrošnikov nameravalo kupiti rože. Še bolj priljubljene so bile sladkarije, ki jih je nameravalo kupiti 56 odstotkov vprašanih, ter voščilnice z 41 odstotki.

Pri večjih zneskih pa se vrstni red obrne. Američani naj bi za valentinovo leta 2026 za nakit porabili približno 7 milijard dolarjev, za večerje in druga druženja 6,3 milijarde, za oblačila 3,5 milijarde, za rože pa 3,1 milijarde dolarjev.

To ne pomeni, da ženske >najraje dobijo nakit<. Pomeni le, da je nakit med darili, za katera ljudje namenijo največ denarja. In to je precej pomembna razlika.

Rože, nakit ali doživetje?

Če ima oseba, ki ji kupuješ darilo, rada minimalizem in ne mara kopičenja stvari, je šopek lahko zadetek v polno. Če veš, da nosi nakit vsak dan, je lahko majhen kos nakita precej bolj osebna izbira.

Potem so tu še doživetja. Podatki NRF za valentinovo 2026 kažejo, da je 39 odstotkov potrošnikov načrtovalo večer zunaj. To lahko pomeni večerjo, koncert ali nekaj precej bolj preprostega, recimo izlet in kavo v mestu.

Pri takem darilu je prednost jasna: ne kupuješ še ene stvari, ki bo čez nekaj mesecev pristala na polici.

Koliko zapraviti? Ni treba pretiravati

Za občutek: NRF je za valentinovo 2026 izračunal povprečni načrtovani znesek 199,78 dolarja na potrošnika. To je ameriški podatek in ga ne moremo kar preslikati na Slovenijo, je pa uporaben kot pokazatelj, kako širok je razpon porabe.

Za bolj običajen scenarij lahko vzamemo tri ravni. Šopek za približno 25–35 evrov je lahko čisto dovolj za spontano pozornost. Pri 50–80 evrih lahko že sestaviš šopek, dodatek, kot so čokoladne praline, in lepo voščilo. Pri višjem proračunu pa lahko namesto več stvari izbereš eno dobro doživetje ali kos nakita.

Te številke so ocena, ne uradni slovenski cenik. Dejanska cena je odvisna od cvetličarne, sezone, vrste cvetja in mesta.

Kaj je pri darilu pravzaprav najbolj pomembno?

Tu je odgovor precej manj glamurozen, kot bi si želeli prodajalci daril: poznavanje osebe.

Če nekdo sovraži rezano cvetje, bo tudi najdražji šopek zgrešil. Če ima rad vrtnice, pa je lahko preprost šopek za 30 evrov boljši od dragega parfuma, ki ga ne bo nikoli uporabil.

Tudi pri cvetju se splača biti malo bolj konkreten. Namesto avtomatskega ducata rdečih vrtnic lahko izbereš najljubše cvetje osebe, lončnico ali manjši sezonski šopek. Pri darilu je osebna povezava pogosto vredna več kot cena.

Kaj torej prevladuje?

Če gledamo podatke o valentinovem, so med najbolj priljubljenimi darili sladkarije, rože, voščilnice, večer zunaj in nakit. Rože so torej zelo visoko, niso pa same na vrhu.

In mogoče je ravno to najboljši odgovor na vprašanje, koliko ženskam pomenijo rože. Precej. Ampak ne zato, ker bi vse ženske čudežno oboževale šopke. Bolj zato, ker so preprosta gesta, ki jo lahko prilagodiš osebi.

Šopek najljubšega cvetja? Dobra ideja. Šopek samo zato, ker >tako pač mora biti<? Precej manj.

Za športne šole skoraj milijon evrov: denar za dodatnih 30 strokovnih delavcev

Žiga Kastelic
-
0
Za športne šole skoraj milijon evrov: denar za dodatnih 30 strokovnih delavcev

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je objavilo javni razpis za sofinanciranje plač dodatnih 30 strokovno izobraženih delavcev v programih nacionalnih panožnih športnih šol za obdobje 2026–2028.

V razpisu skoraj milijon evrov za panožne športne šole

Za razpis je v celotnem obdobju namenjenih do 926.845,80 evra. Namen ukrepa je okrepiti strokovno delo z otroki in mladino, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje plač strokovno izobraženih delavcev, zaposlenih pri nacionalnih panožnih športnih zvezah, ki izvajajo programe, namenjene pretežno športni vzgoji otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Razpis je namenjen tako individualnim kot kolektivnim športnim panogam, ki so vključene v program naslednjih zimskih ali letnih olimpijskih iger.

Sredstva so namenjena nacionalnim panožnim športnim zvezam, ki izvajajo programe nacionalnih panožnih športnih šol. Razpis zajema tako individualne kot kolektivne športne panoge, vključene v program naslednjih zimskih ali letnih olimpijskih iger.

Za leto 2026 je predvidenih 55.204,20 evra, za leto 2027 693.652,80 evra, za leto 2028 pa 177.988,80 evra.

Programi morajo temeljiti na srednjeročni strategiji posamezne panožne športne šole ter štiriletnem programu njene organiziranosti in delovanja.

Cilj razpisa je podpora izvajanju kakovostnih in srednjeročnih programov za otroke in mladino, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Programi morajo temeljiti na srednjeročni strategiji panožne športne šole ter štiriletnem programu organiziranosti in delovanja nacionalne panožne športne šole za posamezno športno panogo.

Rok za oddajo vlog je 1. oktober 2026. Nacionalne panožne športne zveze morajo vloge oddati elektronsko prek aplikacije eJR, prijava pa je mogoča z uporabniškim računom SI-PASS.

1...91011...2.163Stran 10 od 2.163